<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optimizacija izdelave liposomov z vitaminom C kot modelnega protirakavega dostavnega sistema</dc:title><dc:creator>Peternel,	Aleks	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Doljak,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlin,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Liposomi</dc:subject><dc:subject>izdelava</dc:subject><dc:subject>ekstruzija</dc:subject><dc:subject>sonikacija</dc:subject><dc:subject>fluorescein</dc:subject><dc:subject>vitamin C</dc:subject><dc:subject>MDA-MB-231</dc:subject><dc:description>Liposomi spadajo v kategorijo nanodelcev, za katere je značilno, da vsaj v eni dimenziji ne presegajo 100 nm. Liposomi so zlasti zanimivi kot dostavni sistemi za ciljanje z zdravilnimi učinkovinami. Aktivno ciljanje omogočajo specifični ligandi na površini liposomov, medtem ko je pasivno ciljanje, predvsem tumorjev, posredovano z učinkom povečane permeabilnosti in retencije. Liposomi so vezilki sferične oblike, ki nastanejo z upogibanjem amfifilnega lipidnega dvosloja ter pri tem ukleščijo del topila. Liposome kategoriziramo po številu koncentričnih notranjih membran - lamel. Liposomi lahko vežejo (enkapsulirajo) tako lipofilne, kot hidrofilne molekule, odvisno tudi od načina njihove priprave.
V okviru magistrske naloge smo optimizirali izdelavo liposomov z želenimi lastnostmi (velikost, učinkovitost enkapsulacije, uporabnost kot dostavni sistem). Preverili smo, kako različni mehanski načini priprave (ekstruzija, sonikacija in filtracija) vplivajo na velikost liposomov. Najmanjše liposome smo pripravili z uporabo kombinacije vseh treh načinov, vendar smo zaradi težav s soniciranjem, za njihovo pripravo uporabljali kombinacijo ekstruzije s filtracijo. Z ekstruzijo dobimo majhne, unilamelne liposome, s filtracijo pa zožimo porazdelitev velikosti veziklov in dodatno zagotovimo sterilnost. Z modelno spojino fluoresceina smo optimizirali učinkovitost enkapsulacije liposomov, s spreminjanjem hitrosti vrtenja ter prenosa lipidne faze v vodno fazo. Največjo enkapsulacijo, ki je v povprečju znašala okrog 6 odstotek, smo dosegli z vrtenjem pri 800 obratih na minuto in prenosu, ki je skupno trajal 4 sekunde. Na podlagi optimiziranega protokola priprave, smo v liposome enkapsulirali vitamin C in jih kot dostavni sistem uporabili na celični liniji trojno negativnega raka dojk MDA-MB-231. V primerjavi s prostim vitaminom C (citotoksičnost nad 95 odstotek), je liposomska oblika vitamina C manj učinkovita. Celo prazni liposomi so bili bolj citotoksični kot liposomi z vitaminom C, učinek pa je verjetno posledica prisotnosti enkapsuliranega etanola.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-19 08:35:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110780</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 70133</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
