<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv mišičnega utrujanja in poaktivacijske potenciacije na kontraktilne lastnosti stegenskih mišic</dc:title><dc:creator>Kukec,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ipavec,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tenziomiografija</dc:subject><dc:subject>poaktivacijska potenciacija</dc:subject><dc:subject>utrujanje</dc:subject><dc:subject>vzdržljivostni športniki</dc:subject><dc:subject>športniki moči</dc:subject><dc:description>Uvod: Tenziomiografija je metoda, ki omogoča neinvazivno, selektivno in enostavno ocenjevanje kontraktilnih lastnosti površinsko ležečih skeletnih mišic z visoko zanesljivostjo. V kakšni meri lahko s tenziomiografijo zaznamo spremembe v kontraktilnih lastnostih mišice po poaktivacijski potenciaciji ali utrujanju, do danes ni opisano v literaturi. Namen: Namen je bil primerjati učinke poaktivacijske potenciacije in utrujanja na tenziomiografske kontraktilne lastnosti stegenskih mišic med vzdržljivostnimi športniki in športniki moči. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 21 zdravih profesionalnih ali resnih rekreativnih vzdržljivostnih športnikov in športnikov moči. Po standardiziranem ogrevanju smo preiskovancem s tenziomiografijo izmerili mirovne vrednosti za mišici vastus medialis in semitendinosus. Z izokinetičnim dinamometrom smo nato izvedli protokol utrujanja in poaktivacijske potenciacije za sprednje in zadnje stegenske mišice ter po končanem protokolu ponovno izmerili kontraktilne lastnosti obeh mišic. Primerjali smo razlike med mirovnimi vrednostmi in vrednostmi po izvedbi obeh protokolov ter razlike med vzdržljivostnimi športniki in športniki moči. Rezultati: Pri vzdržljivostnih športnikih nismo ugotovili pomembnejšega učinka poaktivacijske potenciacije in utrujanja na kontraktilne lastnosti mišic. Na protokola so se bolje odzivali športniki moči, predvsem njihova mišica vastus medialis, za katero smo pri športnikih moči ugotovili statistično pomembno krajši čas kontrakcije po poaktivacijski potenciaciji (p &lt; 0,001) ter manjšo amplitudo odmika mišice po utrujanju (p = 0,001). Pri primerjavi med skupinama v času kontrakcije ni bilo pomembnih razlik, amplituda odmika mišice pa je bila po utrujanju v skupini športnikov moči statistično pomembno manjša (p = 0,024). Razprava in zaključek: Na protokola so se bolje odzivali športniki moči, zlasti njihova mišica vastus medialis. Dinamometrijo smo uspešno uporabili pri nadzorovanem utrujanju in poaktivacijski potenciaciji ter pri objektivni primerjavi razlik med skupinama. V primeru, da bi se tenziomiografija potrdila kot veljavna in občutljiva metoda pri ocenjevanju utrujanja in potenciacije na kontraktilne lastnosti mišic, bi lahko predstavljala pomembno orodje za načrtovanje vadbe, preprečevanje poškodb, vrednotenje rehabilitacije in nadaljnje znanstveno raziskovalno delo. Potrebne so dodatne raziskave biometričnih lastnosti tenziomiografije.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-19 07:46:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110770</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 93948</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5692011</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
