<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zdravstvena vzgoja romskih žensk v podporo pri pripravi na starševstvo</dc:title><dc:creator>Blatnik,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:subject>vzgoja</dc:subject><dc:subject>Romi</dc:subject><dc:subject>šola za bodoče starše</dc:subject><dc:subject>učenje</dc:subject><dc:description>Uvod: Romi povsod po Evropi in tudi v Sloveniji veljajo za slabo izobraženo ljudstvo, zdravstvenovzgojnih programov v podporo pri pripravi na starševstvo, ki so organizirani v okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja, pa se ne udeležujejo, ker niso prilagojeni njihovim zmožnostim razumevanja, niti njihovim potrebam. Namen: Namen diplomskega dela je na osnovi pregleda literature predstaviti značilnosti romske kulture in zdravstvene vzgoje ter s tem pripraviti podlago za kakovostno zdravstveno vzgojo romskih žensk, ki bo temeljila na njihovih dejanskih potrebah in upoštevala njihove sposobnosti, omejitve in želje. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili metodo deskripcije s sistematičnim pregledom literature, ki se navezuje na področja, povezana z Romi in njihovo kulturo, področje zdravstvene vzgoje in področje priprave na starševstvo, izključili pa smo literaturo, ki ni ustrezala zaradi starosti, nestrokovnosti ali pa je obravnavala Rome iz vidika socialnega dela in ne iz vidika zdravstva. Rezultati: Zaradi nelagodja, ki ga v prisotnosti neznanih moških občutijo romske ženske in zaradi strogo ločenih moških in ženskih vlog v skupnosti, se zdravstvene vzgoje ne smejo udeležiti partnerji romskih žensk, oziroma bodoči očetje. Pred začetkom načrtovanja posameznega sklopa zdravstvenovzgojnega programa priprave na starševstvo za romske ženske mora izvajalka zbrati informacije o učnih potrebah Rominj, na podlagi teh informacij pa potem zasnovati zdravstveno vzgojo tako, da vzdržuje njihovo motivacijo. Za izvedbo naj izvajalka izbere Rominjam domač prostor, izbere naj učna sredstva, ki omogočajo praktičen prikaz, izogiba naj se pisnemu gradivu, cilji naj si sledijo od enostavnejših h kompleksnim, oblika dela pa naj bo skupinska, vendar s čim manjšim številom udeleženk. Evalvacija naj bo zgolj ustna. Razprava in zaključek: Za zmanjševanje prepada med Romi in večinskim prebivalstvom je pomembna enakovrednost, to pa lahko zagotovimo le, če Romom ponudimo zdravstveno vzgojo, ki jim bo dostopna, razumljiva in všečna. Ker so otroci ključ do prihodnosti, njihovo zdravje in dobrobit pa prvi korak k izboljšanju položaja Romov, je razvoj zdravstvenovzgojnega programa za romske ženske v podporo pripravi na starševstvo še posebno pomemben. Rominje so naklonjene novemu znanju, vendar pa mora biti to znanje podano na njim razumljiv način, kar lahko storimo le, če posebno pozornost namenimo ugotavljanju njihovih potreb. Z razumevanjem razlik med romskim in neromskim prebivalstvom in ob poznavanju osnovnih principov zdravstvene vzgoje lahko zasnujemo zdravstvenovzgojni program, ki bo ustrezal tudi Rominjam.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-19 07:46:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110755</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 93944</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5690731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
