<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba modela pljuč pri pouku biologije v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Posavec,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strgar,	Jelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>model pljuč</dc:subject><dc:description>Učitelji se pri pouku biologije večkrat srečujejo s pojmi ali procesi, pri katerih je potrebna dodatna in nazorna razlaga, da bi jih učenci bolje razumeli. Učitelji lahko s pomočjo modelov prepoznajo mentalne modele učencev in z njihovo pomočjo premostijo napačne predstave, ki jih imajo učenci. Modeli namreč spodbujajo preiskovanje, razumevanje in komunikacijo, zaradi česar so ključna orodja za razmišljanje in znanstveno delovanje.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali uporaba modela pljuč pri pouku biologije izboljša znanje učencev o dihalih in dihanju ter ali je znanje učencev odvisno tudi od tega, ali sami sestavijo model ali pa dobijo že izdelanega. V raziskavo je bilo vključenih 115 učencev 8. razreda treh osnovnih šol. Pripravili smo dve učni uri, ki sta bili razdeljeni na tri glave dele: uvod, obravnavo učne snovi in zaključek. Uvod in zaključek sta bila pri obeh urah enaka, razlika pa je bila v osrednjem delu, saj so učenci pri »Učni uri 1« dobili sestavljen model pljuč, pri »Učni uri 2« pa so model (s pomočjo pripravljenih pripomočkov) sestavili sami. Podatke smo zbrali s testom znanja o dihalih ter z anketnim vprašalnikom.
Rezultati raziskave so pokazali, da so učenci po izvedeni učni uri uspešneje reševali test znanja o dihalih. Uporaba modela se je večini učencev zdela koristna, z njim so tudi bolje razumeli snov učne ure. Ugotovili smo tudi, da učenci, ki so sami sestavili model pljuč, niso dosegli boljših rezultatov pri reševanju testa znanja o dihalih. Prav tako ni bilo statistično pomembnih razlik med učenci, ki so dobili pripravljen model, in tistimi, ki so ga sestavili sami, pri nalogah, ki so se nanašale na zgradbo dihalne poti, vdih in izdih, ter pri nalogah, ki so preverjale višje kognitivne ravni po Bloomu (uporaba in sinteza).
Z magistrsko nalogo smo poglobili svoje razumevanje modelov in modeliranja. Naše ugotovitve so lahko v pomoč vsem, ki pri načrtovanju pouka različnih strok razmišljajo o uporabi modelov.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-19 03:26:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110703</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12590921</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
