Pismenost vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja v vrtcuMožek, Ana (Avtor) Skubic, Darija (Mentor) pismenostV diplomskem delu sem obravnavala pojem pismenosti, še posebej pa sem se osredotočila na poznavanje pojma pismenosti pri vzgojiteljih in pomočnikih vzgojitelja. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sem najprej opredelila pismenost, predstavila, kako je bilo s pismenostjo v preteklosti, navedla in opisala nekaj vrst pismenosti, za katere menim, da jih morajo vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja poznati in tudi obvladati. V nadaljevanju sem predstavila raziskave o pismenosti v Republiki Sloveniji in navedla nekaj novejših rezultatov. Predstavila sem tudi, kako pismen naj bi bil vsak strokovni delavec in kakšne kompetence naj bi imel. Opredelila sem tudi, na kakšen način lahko strokovni delavci spodbujajo razvoj pismenosti otrok. Na koncu sem opisala še program pedagogike montessori in opredelila vlogo vzgojitelja v procesu učenja in razvoja otrok v tem programu. Empirični del je sestavljen iz analize in interpretacije rezultatov, ki sem jih zbrala z anketnim vprašalnikom. Anketne vprašalnike je reševalo 58 strokovnih delavcev, a vsi niso odgovorili na vsa zastavljena vprašanja, zato je pri vsakem vprašanju zapisana točno število strokovnih delavcev, ki so na vprašanje odgovorili. Strokovni delavci, ki so bili vključeni v raziskavo, so zaposleni v javnih, zasebnih vrtcih, vrtcu s programom pedagogike montessori in osnovni šoli. Raziskava je bila izvedena kvantitativno. Na začetku so predstavljeni demografski podatki strokovnih delavcev: spol, starost, stopnja izobrazbe, število let delovne dobe, delovno mesto, ki ga zasedajo, in vzgojno-izobraževalna ustanova v kateri so strokovni delavci zaposleni. Odgovori so predstavljeni z grafi, s preglednicami ter interpretirani s strokovno literaturo. Z analizo sem ugotovila, da strokovni delavci v celoti menijo, da so pismeni in se zavedajo, da morajo svojo pismenost izpopolnjevati s tem, da se udeležujejo različnih izobraževanj, berejo in podobno. Ugotovila sem, da strokovni delavci najpogosteje dobro poznajo matematično, bralno, računalniško in medijsko pismenost. Največ jih meni, da je potrebno pri otrocih razvijati bralno pismenost, z najrazličnejšimi dejavnostmi pa spodbujajo razvoj različnih vrst pismenosti. Skoraj polovica strokovnih delavcev meni, da se pojavljajo razlike v ravni pismenosti vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja. Ugotovila sem, da strokovni delavci dobro pojasnijo pojem pismenosti in skrbijo tudi za razvoj svoje pismenosti z branjem, udeleževanjem izobraževanj in uporabo interaktivne tehnologije. Dobila sem odgovore, kako strokovni delavci vsakodnevno uporabljajo matematično pismenost, in ugotovila, kje se najpogosteje srečujejo z izzivi pismenosti. Strokovni delavci so imeli tudi posebno nalogo, ki je vključevala zapis vabila na roditeljski sestanek; nalogo so vsi dobro opravili. Pri zadnjem vprašanju, ki je vsebovalo 15 trditev na Likertovi lestvici stališč, sem pridobila raznovrstne podatke, s katerimi sem ugotovila, ali oz. kako močno se vzgojitelji s trditvijo strinjajo. Z anketnim vprašalnikom sem uspešno pridobila vse želene podatke. S pomočjo pridobljenih informacij sem si odgovorila na raziskovalna vprašanja, ki sem si jih zastavila pred začetkom raziskovanja. Pridobila sem tudi zelo zanimive podatke o tem, kakšen pomen pripisujejo pismenosti vzgojitelji, s kakšnimi dejavnostmi jo razvijajo, kako pogosto razvijajo svojo pismenost in kako vrednotijo cilje, ki so zapisani v Kurikulumu za vrtce in se nanašajo na področje pismenosti.20192019-09-19 03:25:57Diplomsko delo/naloga110701COBISS_ID: 12590409sl