<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Merske lastnosti testov dosega sede</dc:title><dc:creator>Hajdarević,	Zlata	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Palma,	Polona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prožnost</dc:subject><dc:subject>zadnje stegenske mišice</dc:subject><dc:subject>veljavnost</dc:subject><dc:subject>zanesljivost</dc:subject><dc:description>Uvod: Testi dosega sede so namenjeni oceni splošne gibljivosti spodnjega dela hrbta in prožnosti zadnjih stegenskih mišic. Vključujejo gibanje celotnega telesa, zato so lahko rezultati odvisni od antropometričnih lastnosti osebe in sklepne gibljivosti. Najbolj široko uporabljen test za ocenjevanje prožnosti zadnjih stegenskih mišic ter spodnjega dela hrbta je test dosega sede, saj so potrebe po pripomočkih minimalne, postopek je razumljiv in hiter, uporaba pa je enostavna. Obstaja več različic izvedbe testa dosega sede. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregledanih raziskav ugotoviti merske lastnosti testov dosega sede pri različnih skupinah preiskovancev. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom in analizo strokovne literature. Literatura je pridobljena s pomočjo podatkovnih zbirk PubMed in CINAHL v angleškem jeziku. Samostojno ali v kombinaciji smo uporabili naslednje ključne besede: hamstring flexibility, criterion-related validity, reliability, sit and reach tests. Rezultati: Na podlagi vključitvenih in izključitvenih meril je bilo izbranih 15 raziskav. Dve raziskavi sta obravnavali zanesljivost testov dosega sede. V 8 raziskavah so ugotavljali kriterijsko veljavnost testov dosega sede. V 5 raziskavah so ugotavljali zanesljivost in veljavnost testov dosega sede. Korelacijski koeficienti so pri vseh različicah testa dosega sede pokazali zelo visoko zanesljivost med preiskovalci in zanesljivost posameznega preiskovalca z razponom (ICC = 0,84–0,99). Rezultati veljavnosti so zelo raznoliki, v večini raziskav (N = 11) je bila povezanost med merjeno in kriterijsko spremenljivko zmerna (r = 0,40–0,69). Zaključek: Glede na pridobljene rezultate smo ugotovili, da imajo vsi testi dosega sede podobne merske lastnosti, vendar z nekoliko boljšo veljavnostjo izstopata test dosega sede s pokrčenimi nogami (r = 0,37–0,82) in njegova različica – modificirani test dosega sede s pokrčenimi nogami (r = 0,50–0,67).</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-18 07:47:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110623</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 93776</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5689195</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
