<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv kovinskih ionov na zvrsti citronske kisline v odvisnosti od pH</dc:title><dc:creator>Hodžič,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozlevčar,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>citronska kislina</dc:subject><dc:subject>kovinski ioni</dc:subject><dc:subject>pH</dc:subject><dc:subject/><dc:subject>elementna analiza</dc:subject><dc:subject>rentgenska praškovna analiza</dc:subject><dc:subject>IR spektroskopija</dc:subject><dc:description>Pripravila sem raztopino citronske kisline (H4L) v vodi, ter vsakemu delu le- te dodala po eno izbrano zvrst kovinskih kloridov (NaCl, CaCl2, ZnCl2 ali CuCl2). Vsaki od teh raztopin sem nato dodajala raztopino NaOH do nevtralizacije raztopine. Vsem raztopinam je pH sorazmerno enakomerno naraščal do pH = 7. Bistvena razlika je bila pri Cu2+, kjer se je za nevtralizacijo porabila dvojna količina NaOH. Očitne razlike sem opazila pri merjenju prevodnosti, kjer je ob dodajanju močnega elektrolita NaOH prevodnost enakomerno naraščala le pri enovalentnih natrijevih ionih, pri ostalih (torej dvovalentnih) pa so vidna tudi izrazita upadanja prevodnosti. Takšne krivulje se skladajo s predvideno boljšo možnostjo vezave dvovalentnih kovinskih kationov na anion citronske kisline. Te pojave sem primerjala s tremi znanimi bakrovimi spojinami v tem sistemu [Cu2(L)(H2O)2]n, (CN3H6)4[Cu2(L)2](H2O)2 in (CN3H6)[Cu2(OH)(L) (CN3H5)2], katere sem sintetizirala po opisih v virih. Istovetnost teh trdnih spojin sem potrdila z elementno in praškovno rentgensko analizo, ter z IR ponovljivost sintez.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-17 11:45:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110564</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 4964</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1538435779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
