Analiza trenutno veljavnih osnovnošolskih učbenikov za kemijo na osnovi oblikovanih kriterijev kakovostiZupanc, Nina (Avtor) Devetak, Iztok (Mentor) osnovna šolaUčbenik je sestavni del metodično-didaktičnega gradiva, ki se uporablja v procesu pouka in predstavlja vir informacij učencu, v pomoč pa je tudi učitelju pri poučevanju predmeta. Učbenik je vezan na šolski predmet in določeno stopnjo izobraževanja. V postopkih potrjevanja učbenikov obstajajo številne dileme in kritike, saj so nekateri mnenja, da naj država področje prepusti trgu, drugi pa menijo, da bi morala država to področje bolje uravnati oziroma ga voditi. Iz raziskave TIMSS 2007 je razvidno, da je 53 % učencev v osmem razredu v Sloveniji imelo učitelje, ki uporabljajo učbenik kot primarni vir poučevanja, kar je enako mednarodnemu povprečju. Učbenik kot dodatni vir poučevanja uporablja 47 % učiteljev, kar je po podatkih raziskave malo nad mednarodnim povprečjem. Med učitelji v Nemčiji je bila opravljena tudi raziskava, iz katere izhaja, da 34 % učiteljev uporablja učbenik za poglabljanje lastnega znanja. Pri potrjevanju učbenikov v Sloveniji ni enotnih kriterijev, zato se v potrjenih učbenikih pojavljajo napake, potrjevanje učbenikov pa je lahko podvrženo tudi pritisku založb. Glavni namen magistrskega dela je bil izdelava in ugotavljanje ustreznosti kriterijev za določanje kakovosti učbenikov za področje kemije, saj imajo ideje in pojmi v učbenikih pomemben vpliv na učenčeve predstave in na razumevanje temeljnih naravoslovnih pojmov in postopkov. Kriteriji analize učbenikov so bili izdelani za učbenike kemije v 8. in 9. razredu osnovne šole. Analizirani so bili trenutno potrjeni učbeniki za kemijo v osnovni šoli, po tematskih sklopih iz učnega načrta za kemijo. Z vsebinsko analizo so bili pridobljeni podatki o tem, koliko kriterijev vsebuje posamezni učbenik in kakšna je frekvenca pojavljanja kriterijev v analiziranih učbenikih po tematskih sklopih iz učnega načrta. Glede eksperimentalnega dela, ki se pojavlja v učbenikih, je bilo ugotovljeno, da učbeniki večinoma v analiziranih tematskih sklopih ne vsebujejo navodil za samostojno eksperimentalno delo učencev, ter da eksperimenti vsebujejo že napisana opažanja in sklepe. Če se v učbenikih pojavijo navodila za eksperimentalno delo, so le-ta napisana zelo strnjeno. Eksperimenti, ki so opisani, so podkrepljeni s slikovnim gradivom, ne vsebujejo pa piktogramov za uporabljene nevarne snovi. Učbeniki preko eksperimentalnega dela ne spodbujajo osnov znanstveno-raziskovalnega dela, saj v tekstu, vezanemu na eksperimentalno delo, zasledimo predvidevanja, kaj se bo zgodilo, pod eksperimenti so zapisana tudi opažanja in sklepi. Eksperimentalno delo v učbenikih od učencev ne zahteva, da opredelijo odvisne in neodvisne spremenljivke ter konstante pri poskusih. Naloge, ki prevladujejo v učbenikih, so nižjih taksonomskih ravni, saj od učencev zahtevajo le znanje, ki ga usvojijo v učnih enotah. Iz rezultatov analize je razvidno, da so v učbenikih novi in zahtevnejši pojmi odebeljeni, ali pisani z drugačno barvo, ter da so nove besede razložene s primeri. Največ reprezentacij je na simbolni ravni, sledijo jim reprezentacije na makroskopski ravni. V učbenikih je najmanj submikroreprezentacij in hibridnih slik. Učbeniki vsebujejo življenjske primere, ne vsebujejo pa veliko sodobnih znanstvenih vprašanj, s katerimi bi bila učencem predstavljena aktualna naravoslovna tematika. Učbeniki tudi ne vsebujejo jasnih medpredmetnih povezav, s katerimi bi učenci lahko znanje dodatno poglobili/ponovili pri drugih predmetih. Zaključiti je mogoče, da vsi analizirani učbeniki vsebujejo večino izdelanih kriterijev, razlike se med učbeniki pojavljajo pri kriterijih vezanih na naloge, eksperimentalno delo in slike.20192019-09-17 03:16:50Magistrsko delo/naloga110554COBISS_ID: 12584265sl