Ampelografske značilnosti, vinogradniške in vinarske prakse pridelave ter kakovost grozdja in vina žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.) sorte 'Portugalka'Jakljevič, Katja (Avtor) Rusjan, Denis (Mentor) vinskatrtavinogradništvoampelografijagrozdjevinokakovost'Portugalka'Sorta 'Portugalka' je nastala s križanjem sort 'Mala modrina' in 'Zeleni silvanec' na območju današnje Slovenije. 'Portugalka' je danes razširjena tudi v Avstriji, Nemčiji, Franciji, na Madžarskem. V Sloveniji jo trenutno gojijo na približno 13,0 ha, od tega 11,7 ha v vinorodni deželi Posavje, preostalih 1,3 ha pa v vinorodni deželi Podravje. Sorta 'Portugalka' se je najbolj ohranila v vinorodnem okolišu Bela krajina, kjer je na 7,2 ha zasajenih 30496 trt. Sorta ni občutljiva na tip tal, dobro prenaša sušne razmere in se jo priporoča saditi na južne lege. Občutljiva je na peronosporo (Plasmopara viticola Berl. & de Toni) in oidij (Uncinula necator (Schwein) Burrill). Za sorto 'Portugalka' se priporoča gojitvena oblika enojni guyot. Sorto uvrščajo med masovnice. V fenofazi začetek zorenja se priporoča 40-50 % redčenje grozdja, ki prispeva h kakovostnejšemu grozdju in pridelavi vrhunskega vina. Tehnološko zrelost grozdja lahko opišemo s povprečno vrednostjo skupnega sladkorja 75 °Oe, skupnih kislin 5,87 g/l in pH 3,36. Vino ima povprečno vsebnost alkohola 11,0 vol. %, vsebnost skupnih kislin 6,46 g/l in pH 3,65. 'Portugalka' se prideluje kot mlado sortno vino, ki se uvršča v kakovostni razred, najpogosteje pa se vino portugalka meša v zvrsti.[K. Jakljevič]20192019-09-15 07:46:21Diplomsko delo/naloga110515UDK: 634.8(043.2)VisID: 168642COBISS_ID: 9302649sl