<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preučevanje učinkovitosti različnih insekticidnih pripravkov na kapusove bolhače (Phyllotreta spp., Coleoptera, Chrysomelidae) v laboratorijski razmerah</dc:title><dc:creator>Trogar,	Marjeta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trdan,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rak Cizej,	Magda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kapusovi bolhači</dc:subject><dc:subject>Phyllotreta atra</dc:subject><dc:subject>zelje</dc:subject><dc:subject>insekticidi</dc:subject><dc:subject>učinkovitost</dc:subject><dc:subject>smrtnost hroščev</dc:subject><dc:subject>poškodbe na listih</dc:subject><dc:subject>laboratorijski poskus</dc:subject><dc:description>V laboratorijskem poskusu, ki je potekal na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, na Oddelku za varstvo rastlin v Žalcu, smo preverjali učinkovitost različnih aktivnih snovi (azadirahtin A, naravni piretrin, spinosad, kaolinska glina in lesni pepel) na odrasle osebke črnega kapusovega bolhača (Phyllotreta atra), ter jih primerjali s standardno aktivno snovjo lambda-cihalotrin, katero vsebuje pripravek Karate Zeon 5 CS. Vsak pripravek smo preizkušali v petih ponovitvah. Raztopine pripravkov smo razpršili s pomočjo aparature Potter Tower po listih zelja. Raztopino CutiSana (kaolinsko glino) smo nanesli s pomočjo plastenke z razpršilom, lesni pepel (večinoma bukov) pa s pomočjo najlonske nogavice. V vsako petrijevko s tretiranim zeljem smo dodali 10 odraslih osebkov črnega kapusovega in jih dali v predušno posodo, katere smo postavili v laboratorij na sobno temperaturo in izpostavili dnevni svetlobi. Za kontrolo smo uporabili liste zelja, katere smo poškropili le z vodo. Učinkovitost pripravkov smo ocenjevali 2., 3. in 5. dan po nanosu, kjer smo ugotavljali umrljivost (mortaliteto) bolhačev, vizualno določili delež pojedene listne površine zelja in izračunali % učinkovitosti posamezne aktivne snovi po formuli Abbott. Na podlagi rezultatov naše raziskave lahko sklepamo, da kapusove bolhače vrste Phyllotreta atra najbolj zatirajo pripravki s kontaktnim in želodčnim delovanjem. V naši raziskavi sta se kot najbolj učinkoviti izkazali aktivni snovi spinosad in lambda-cihalotrin. Najslabšo učinkovitost pa je zaradi počasnega delovanja imela aktivna snov azadirahtin A.</dc:description><dc:publisher>[M. Trogar]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-15 07:46:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110505</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 632.76:631.147:632.951(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 168636</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 9301625</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
