<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>3D tiskana rekonstrukcija Plečnikovega spomenika ter analiza muzejske izkušnje</dc:title><dc:creator>Škerjanc,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gabrijelčič Tomc,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kočevar,	Tanja Nuša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>3D-rekonstrukcija</dc:subject><dc:subject>3D-tisk</dc:subject><dc:subject>Jan Žižka</dc:subject><dc:subject>muzejska izkušnja</dc:subject><dc:subject>Jože Plečnik</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je izdelava 3D-tiskane rekonstrukcije lesene makete Plečnikovega spomenika Janu Žižki, ki se bo po videzu in sledeč Plečnikovemu slogu čim bolj približala referenčnim skicam, arhitekturnemu načrtu in fotografiji lesene makete, ter ovrednotenje njene uporabnosti v galerijske namene. 
V teoretičnem delu sta na kratko predstavljena Plečnik kot arhitekt in dogajanje okoli natečaja za postavitev spomenika Janu Žižki. Sledita definicija kulturne dediščine in predstavitev možnosti in omejitve uporabe tehnologij 3D-tiska v kulturni dediščini. V zadnjem delu je bilo pregledano, na kakšen način se izvaja analiza uporabniške izkušanje s pomočjo semantičnega diferenciala.
Sledi eksperimentalni del, katerega cilj je opraviti vse faze, potrebne za interpretacijo in reprodukcijo makete. Zaradi nezadostnega števila referenc in informacij je bilo treba poiskali dodatne ustrezne reference, s katerih smo s podrobno analizo pridobili vse informacije o Plečnikovem slogu in videzu husitskih vojakov ter predvsem o njihovem vojskovodji Janu Žižki. Pozornost je usmerjena predvsem na Plečnikovo upodobitev figur, oblek, konj in detajlov, oblekam in rekvizitom husitskih vojakov ter obraznim in telesnim lastnostim Jana Žižka. Sledila sta 3D-modeliranje in interpretacija spomenika. Telesa figur so bila izdelana v programu MakeHuman in nato uvožena v Blender, kjer so jim bili modelirani obleka in rekviziti. Arhitekturni del je bil v celoti modeliran v programu Blender. Figure so bile nato ustrezno pripravljene za 3D-tisk v tehniki stereolitografije (SLA). Arhitekturni del je bil zaradi velikosti v Blenderju razrezan na manjše dele, ki ustrezajo delovnemu volumnu tiskalnika, in pripravljen za tisk. Ta del se je tiskal v tehniki ekstrudiranja materiala s spajanjem slojev (FDM). Po tisku so bili vsi elementi ustrezno naknadno obdelani in 3D tiskana rekonstrukcija se je pripravila za razstavo. S pomočjo dognanj iz pregleda obstoječih raziskav je bila načrtovana in izvedena evalvacija uporabniške izkušnje 3D tiskane makete.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-15 07:15:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110457</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 69983</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
