<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pregled kliničnih študij o zdravju koristnih učinkih probiotičnih mlečnih izdelkov</dc:title><dc:creator>Ivšek,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rogelj,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>probiotiki</dc:subject><dc:subject>mlečni izdelki</dc:subject><dc:subject>vpliv na zdravje</dc:subject><dc:subject>zakonodaja</dc:subject><dc:subject>klinične študije</dc:subject><dc:subject>črevesna mikrobiota</dc:subject><dc:description>Namen naloge je bil pregledati znanstvene objave kliničnih študij o zdravju koristnih učinkih probiotičnih mlečnih izdelkov in ugotoviti najbolj pogoste zdravstvene indikacije preučevanih učinkov probiotičnih mlečnih izdelkov, indikacije, pri katerih so ti najbolj učinkoviti in najverjetnejše razloge za razhajanje rezultatov. Za proučevanje zdravju koristnih učinkov probiotičnih mlečnih izdelkov so najustreznejše randomizirane, dvojno slepe in s placebom kontrolirane klinične študije. Največkrat so proučevani sevi laktobacilov in bifidobakterij, predvsem vrst Lactobacillus casei, L. paracasei, L. rhamonus, L. reuteri, L. acidophilus in Bifidobacterium bifidum, B. lactis ter B. animalis. Določeni probiotični sevi lahko zmanjšajo tveganje za bolezni zgornjih dihalnih poti in skrajšajo njihove epizode, zmanjšajo resnost prehladov in črevesnih težav pri posameznikih, izpostavljenim stresnim situacijam, zmanjšajo pojavnost in olajšajo vnetja dihal pri otrocih ter zmanjšajo število epizod z drisko in vročino pri dojenčkih, hranjenih s formulami. Probiotični mlečni izdelki lahko tudi izboljšajo gastrointestinalna nelagodja pri zdravih odraslih, imajo antidiabetične in antioksidativne lastnosti, blažijo želodčne in črevesne težave, znižajo plazemski in LDL holesterol ter koristno učinkujejo na zdravje ustne votline. Pri postavljanju končnih zdravstvenih trditev lahko ovira dejstvo, da imajo pozitiven učinek na zdravje že fermentirani mlečni izdelki z običajnimi starterskimi kulturami brez dodanih probiotičnih bakterij, ali pa je v študijah premalo udeležencev.</dc:description><dc:publisher>[K. Ivšek]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-14 07:46:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110434</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 637.146:613.2:616</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 168578</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5096312</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
