<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stresorji v radiološki diagnostiki</dc:title><dc:creator>Hamulić,	Said	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jernejčič,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>stresorji</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>radiološka diagnostika</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:description>Uvod: Stres je odziv telesa na morebitne škodljive dražljaje iz okolja (hrup, bliskanje), je stanje napetosti organizma in telo se nanj vedno odziva na enak način, ki se kaže kot nespecifična reakcija »beg ali boj«. Stres v delovnem okolju pomeni porušeno ravnotežje med zahtevami delovnega mesta ter zmožnostmi posameznika, da jih lahko izvede, takrat, ko se sooča tudi s posledicami stresnih dejavnikov oz. doživljanja neuspeha. Doživljanje stresa na delovnem mestu se pogosto manifestira v zasebnem življenju radioloških inženirjev, kakor tudi pri študentih radiološke tehnologije. Namen: Želeli smo ugotoviti, katere stresorje zaznavajo študenti Oddelka za radiološko tehnologijo na kliničnih vajah oz. klinični praksi. Metode dela: Po predstavljenih teoretičnih izhodiščih diplomskega dela z deskriptivno metodo smo vključili še raziskovalni del, ki zajema anketni vprašalnik. Anketiranje smo izvedli pri študentih drugega in tretjega letnika prve stopnje radiološke tehnologije Zdravstvene fakultete v Ljubljani. Začetek vprašalnika je vseboval demografske tipe vprašanj (spol, starost…), nato smo se osredotočili na bolj specifična vprašanja na temo diplomskega dela (diagnostika oz. radiološki oddelek na katerem so opravljali ali opravljajo klinične vaje oz. klinično prakso, kateri stresorji najbolj vplivajo na izvajanje dela študentov radiološke tehnologije, ali se vpliv stresorjev odraža na zasebno življenje...). Rezultati: Anketni vprašalnik, ki smo ga izvedli preko spleta je bil poslan 77 študentom, od katerih ga je 63 študentov ustrezno izpolnilo (82%). Vsi ustrezno rešeni vprašalniki so s strani študentov prve stopnje, 2. in 3. letnika in sicer 17 (27%) moških in 46 (73%) žensk. Najbolj izpostavljeni stresorji so »strah pred napakami pri izvedbi preiskave in ponovitvijo le-teh«, »teoretična nepripravljenost na klinične vaje/prakso«, »žaljivo kritiziranje s strani mentorjev pri napakah izvedbe preiskave«, »stalni nadzor mentorja pri izvedbi preiskav« in »pomanjkanje povratnih informacij mentorja študentu«. Razprava in zaključek: Študentje radiološke tehnologije različno doživljajo stresne situacije pri kliničnem usposabljanju, se z njimi na različne načine spopadajo in posledično se pri nekaterih študentih negativen vpliv stresorjev odraža tudi v zasebnem življenju. Doživljanje stresa različno vpliva na posameznike in vsak stresor ne pomeni za vsako osebo enako stopnjo stresa.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-14 07:46:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110430</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 93463</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5684843</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
