<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ocena korekcije položaja bolnika z metodo dvojne registracije pri obsevanju raka prostate</dc:title><dc:creator>Hribar,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljanec,	Neja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žager Marciuš,	Valerija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak prostate</dc:subject><dc:subject>intrafrakcijski premiki</dc:subject><dc:subject>radioterapija</dc:subject><dc:description>Uvod: Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Evropi, in tudi v Sloveniji. Velikost varnostnega roba pri obsevanju prostate vpliva na dozo, ki jo bodo prejeli kritični organi, zato se le ta v procesu izdelave obsevalnega plana natančno določi z upoštevanjem fizioloških premikov prostate, sprememb velikosti prostate in odstopanj pri nastavitvi bolnika v položaj za obsevanje. Pomembno je preprečevanje intrafrakcijskih premikov, ki so definirani kot premiki znotraj posamezne frakcije obsevanja. Namen: V diplomskem delu smo ugotavljali, kakšne so povprečne razlike premikov pri bolnikih med kostnimi strukturami in mehkim tkivom prostate v x, y in z smeri ter kakšne so razlike premikov za vsako od teh smeri. Metode dela: Zbrali smo podatke o premikih pri štirinajstih bolnikih z vstavljenimi zlatimi markerji, ki so radikalno obsevali rak prostate na linearnem pospeševalniku Versa HD (Elekta) na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Pri primerjanju načrtovane in dejanske slike smo uporabili metodo dvojne registracije. Za analizo in ovrednotenje podatkov smo uporabili računalniški program Microsoft Excel 2016 in IBM SPSS Statistics 24. Rezultati: Iz dobljenih rezultatov in statistične analize smo ugotovili, da so razlike premikov med kostnimi strukturami in mehkim tkivom prostate najmanjše v smeri x, saj so vsi premiki manjši od planiranega varnostnega roba za obsevanje raka prostate (5–7 mm). V y in z smeri pa smo ugotovili premike, ki so tudi večji od planiranega varnostnega roba (&gt;7 mm). Razprava in zaključek: Sklepamo lahko, da se večji premiki v y in z smeri lahko pojavijo zaradi  različne polnjenosti mehurja in črevesja, sproščenosti bolnika, pa tudi zaradi spremembe oblike prostate pri pripravi in predpripravi na obsevanje na računalniško tomografskem (CT) simulatorju in/ali pri samem obsevanju.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-14 07:46:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110426</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 93461</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5686635</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
