<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Med psihoanalizo in filozofijo: Pojem transferja pri Lacanu</dc:title><dc:creator>Bole,	Martin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolar Bahovec,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Lacan</dc:subject><dc:subject>transfer</dc:subject><dc:subject>ljubezen</dc:subject><dc:subject>simbolni Drugi</dc:subject><dc:subject>objekt a</dc:subject><dc:subject>subjekt nezavednega</dc:subject><dc:description>Ves Lacanov osmi seminar je posvečen raziskovanju pojmu transferja. To je pojem, ki ga je uvrstil med »štiri temeljne koncepte« psihoanalize v enajstem seminarju (nezavedno, ponavljanje, pulzija in transfer). V diplomski nalogi bom skušal dognati, zakaj ima transfer v psihoanalizi tako pomembno mesto. Da bo naloga uspešna, se ne bom zadovoljil z opisom dinamike transferja, ampak bom iskal njegov izvor. Ta se pri Lacanu nahaja v odnosu med subjektom in drugim. Začne se ob otrokovem prvem joku, s čimer otrok svojo potrebo – izraženo preko zahteve – naslovi na drugega. Slednji je drugi, ki uporablja jezik in ki je želeče bitje. Preko odziva na zahtevo, je v odnos vpeljana želja. Subjektu je želja drugega enigma, ki povzroča njegovo izginevanje. Na tem mestu subjekta doleti kastracija, ki vodi v vznik simbolnega. Želja je prestavljena na raven simbolnega in njen značaj dobi strukturo metonimičnega drsenja. Drugi je tako vselej že (simbolni) Drugi. Nanj je naslovljeno vse, kar subjekt izgovori. Zaradi tega ima pri Lacanu želja vlogo manka v Drugem oziroma manka v diskurzu Drugega. V njej tiči razlog subjekta nezavednega. To je mesto vznika transferja kot analizantove ljubezni do analitika. V tem se skriva namen analize: subjekt nezavednega soočiti z željo Drugega kot mankom. V sklepnem delu raziskave bom poskušal pokazati, zakaj manko v odnosu z Drugim, kot posledico želje, zapolnjujeta prav ljubezen in seksualnost, ter zakaj drugega ne moremo ljubiti kot subjekt. Odgovor na obe vprašanji se skriva v pojmu nezavednega kot kraju ne-smisla. Naloga analitika kot Drugega je analizanta soočiti z izvornim mankom, ki ga je bil  deležen ob soočenju s simbolnim. Le na ta način naj bi bilo subjektu omogočeno ljubiti »zunaj mej? zakona«.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-14 07:46:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110416</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 441109</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
