Ortotična oskrba v državah v razvojuRašl, Katja (Avtor) Lampe, Tomaž (Mentor) ortozeortotična oskrbadržave v razvojudržave tretjega svetatehnični pripomočkiUvod: V državah v razvoju je invalidnost pogosto povezana z revščino, ki je posledica slabe vključenosti v izobraževanje, delo in nesodelovanja v skupnosti. Podporna tehnologija lahko ima pozitiven socialno-ekonomski učinek na življenja ljudi s primanjkljaji, s tem da izboljša dostop do izobrazbe in omogoči doseganje več ciljev. Kljub tem pozitivnim rezultatom je dostop do podporne tehnologije zelo omejen. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti stanje in na enem mestu zbrati podatke o oskrbi z ortotičnimi pripomočki v državah v razvoju. Še posebej smo se osredotočili na dostopnost ortotičnih storitev, mobilnost pacientov in zadovoljstvo z ortozami. Metode dela: Uporabili smo metodo pregleda literature. Za iskanje literature smo uporabljali iskalnika Google Scholar in Pub Med. Pomagali smo si z naprednim iskanjem, kjer smo iskali po ključnih besedah: orthotics, assistive technology, orthopaedic devices, developing countries, low income countries, orthotic treatment. Izključili smo literaturo s ključnimi besedami: prosthetics, elderly, diabetes. Za iskanje literature smo uporabili tudi spletno stran Svetovne zdravstvene organizacije, kjer smo prav tako uporabili napredno iskanje z enakimi ključnimi besedami. Rezultati: Dostop do rehabilitacije je odvisen od števila primerno usposobljenih strokovnjakov, ki odgovarjajo na potrebe prebivalstva. Za izboljšanje stanja v slabše razvitih regijah in državah je potrebno povečati število rehabilitacijskega osebja že na primarni ravni z več vlaganja v izobraževalne programe ter spodbujanje prakse. Primerna tehnologija za države v razvoju mora biti finančno dosegljiva in vizualno ne sme izstopati v uporabnikovem okolju. Obstajajo različne poceni tehnologije za ortotične rešitve. Tak primer so tradicionalne kovinske ortoze. Pogosto se jih izdeluje v Malaviju in Sierri Leone, najpogosteje za paciente z otroško paralizo. Pod okriljem Mednarodnega komiteja Rdečega križa se za izdelavo pripomočkov uporablja tudi polipropilenska tehnologija. Večina ortotičnih in protetičnih pacientov poroča, da uporaba pripomočkov pripomore k boljši mobilnosti. Dostop do popravila in nadaljnjih pregledov in storitev so se pacientom zdeli izredno pomembni. Pacienti, ki uporabljajo nadkolenske ortotične pripomočke so bili s storitvami manj zadovoljni kot pacienti s podkolenskimi pripomočki. Razprava in zaključek: Mednarodne organizacije se s svojimi strategijami trudijo zagotoviti primerne in dostopne pripomočke ljudem, ki jih potrebujejo. Potrebno bi bilo izboljšati ortotično-protetično izobraževanje s prilagajanjem vsebin izobraževalnega programa, povečanjem znanja profesorjev, izboljšanjem dostopa do informacij in ozaveščanjem problema neenakosti med spoloma.20192019-09-14 07:46:10Diplomsko delo/naloga110414VisID: 93456COBISS_ID: 5684587sl