<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza vplivov okoljsko občutljivih trajnih travinj na komasacije kmetijskih zemljišč</dc:title><dc:creator>Kolednik,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lisec,	Anka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Recko Novak,	Petra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>komasacija</dc:subject><dc:subject>agromelioracija</dc:subject><dc:subject>zemljiško preurejanje</dc:subject><dc:subject>trajno travinje</dc:subject><dc:subject>varovanje narave</dc:subject><dc:subject>OOTT</dc:subject><dc:subject>Natura 2000</dc:subject><dc:subject>komasacija Majšperk</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo preučevali zakonski okvir in vpliv leta 2015 določenih okoljsko občutljivih trajnih travinj (OOTT) na rabo kmetijskih zemljišč. Preverjali smo, kakšne so zakonske omejitve rabe zemljišč s statusom OOTT in hkrati opravili primerjalno analizo z ukrepi, ki jih kmetijstvu ter rabi zemljišč prinaša režim Nature 2000. Poseben poudarek je namenjen preučevanju vpliva OOTT na izvajanje komasacij. Komasacije s spremljajočimi ukrepi so namreč postale pomemben kmetijski in okoljski ukrep za izboljšanje pogojev rabe kmetijskih zemljišč – na eni strani zaradi neustrezne parcelne strukture zemljišč za kmetijsko pridelavo in okoljske ukrepe, na drugi strani pa zaradi prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam. Nalogo sestavlja kratek pregled zakonske osnove glede določitve območij OOTT na evropski in državni ravni. Sledi pregled dejavnosti na področju določitve območij OOTT v Sloveniji. V nadaljevanju so posebej predstavljeni postopki komasacije in agromelioracije na komasacijskem območju. Kot študijski primer smo s pomočjo Geodetskega zavoda Celje d. o. o. izbrali komasacijo Majšperk, na območju katere so se po končani komasaciji določila območja OOTT, kjer so se kot izvajalci prvič srečali s temi izzivi. Za pridobitev dodatnih informacij o problematiki smo opravili intervjuje s strokovnjaki na različnih področjih. Na temelju raziskave smo potrdili obe na začetku naloge oblikovani domnevi, in sicer smo potrdili domnevo, da območja OOTT predstavljajo pomembno omejitev pri izvajanju komasacij in agromelioracij. Z opravljenimi intervjuji smo ugotovili, da se na zemljiščih s statusom OOTT komasacijam zaenkrat izogibajo, saj načrtovalci in izvajalci komasacij vidijo preveliko tveganje, da bi lahko komasacijo na takih območjih sploh izvedli.</dc:description><dc:publisher>[K. Kolednik]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-14 07:45:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110395</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 502/504:528.4(497.4)(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 136610</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8891233</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
