Metode reprogramiranja somatskih celicOsovnikar, Pina (Avtor) Ogorevc, Jernej (Mentor) matične celicemetode reprogramiranjeinducirane pluripotentne matične celiceNekoč je veljalo, da je diferenciacija celic dokončna in da se diferencirane celice ne morejo več spremeniti v noben drug celični tip. Gurdon je s poskusi na žabah že leta 1962 pokazal, da je mogoče iz jedra somatske celice, s prenosom le-tega v izpraznjeno jajčno celico, pridobiti celoten nov organizem. To je bil prvi dokaz, da diferenciacija celic ni dokončna in da je diferencirane celice mogoče reprogramirati do pluripotentnega stanja. S kloniranjem ovce Dolly smo dobili dokaz, da je reprogramiranje celic mogoče tudi pri sesalcih. Bistveno prelomnico na področju je predstavljalo odkritje Yamanake in Takahashija, ki sta leta 2006 odkrila, da je diferencirane somatske celice možno reprogramirati v pluripotentno stanje z vnosom le štirih transkripcijskih dejavnikov (inducirane pluripotentne matične celice – iPSC). Od takrat so se razvile številne metode za reprogramiranje somatskih celic, ki za vnos DNA zaporedja za transkripcijske dejavnike povezane s pluripotenco, uporabljajo retrovirusne in lentivirusne vektorje, linearno DNA, transpozonske vektorje, adenovirusne vektorje, plazmidne vektorje, ali pa temeljijo na direktnem vnosu rekombinantnih proteinov, mRNA, miRNA, komponent sistema CRISPRa ali majhnih molekul. V diplomskem delu je narejen celosten pregled obstoječih metod reprogramiranja, z opisom njihovih prednosti in slabosti. Pregledna tabela, ki predstavlja sintezo rezultatov, nam lahko služi za izbiro metode reprogramiranja celic, ki je optimalna glede na namen nadaljne rabe reprogramiranih celic.[P. Osovnikar]20192019-09-14 07:45:27Diplomsko delo/naloga110388UDK: 602.64:602.9(043.2)VisID: 168563COBISS_ID: 9369465sl