Analiza uspešnosti reševanja nalog na nacionalnem preverjanju znanja iz kemije v šolskem letu 2017/2018Mesesnel, Nejc (Avtor) Devetak, Iztok (Mentor) preverjanje znanjaNacionalno preverjanje znanja (NPZ) je eno izmed eksternih preverjanj znanja v Republiki Sloveniji, s katerim se pridobivajo diagnostični podatki o znanju učencev šestega in devetega razreda osnovne šole. Učenci na isti dan, ob isti uri, rešujejo enake preizkuse znanja pod enakimi pogoji, s čimer se zagotovi strokovnost, verodostojnost in objektivnost preverjanja znanja. Učenci rešujejo preizkuse znanja iz matematike, materinega jezika in tujih jezikov, v devetem razredu pa namesto slednjega imajo preizkus iz tretjega predmeta, ki ga določi resorni minister vsako leto posebej. V šolskem letu 2017/18 se je preverjalo na nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu tudi znanje kemije. Z analizo rezultatov preverjanja znanja je mogoče pridobiti informacije o razumevanju kemijskih pojmov pri učencih na koncu osnovnošolskega izobraževanja. Namen magistrskega dela je izvesti poglobljeno analizo napak, ki so jih učenci pri reševanju preizkusov znanja iz kemije na nacionalnem preverjanju znanja v šolskem letu 2017/18 naredili. Poleg tega je namen dela tudi ugotavljanje, kako so učitelji ocenjevalci vrednotili preizkuse znanja učencev. V vzorec je bilo vključeno 400 naključno izbranih preizkusov znanja iz kemije, ki jih je posredoval Republiški izpitni center (RIC). Izvedena je bila poglobljena analiza odgovorov, ki so jih učenci podali na naloge v preverjanju ter vrednotenja, ki so jih podali učitelji ocenjevalci. Na osnovi rezultatov analize je mogoče podati zaključke o razumevanju kemijskih pojmov osnovnošolcev, pri katerih vsebinah so napake najštevilčnejše ter kakšna je njihova narava, ter hkrati kako objektivni so bili učitelji ocenjevalci pri vrednotenju preizkusov znanja. Najpogostejši napačni odgovori, ki so se pojavljali pri nalogah so bili: (1) napačna uporaba in branje simbolnega kemijskega jezika; (2) napačna uporaba matematičnih operacij; (3) neustrezno narisane oz. brane grafične predstavitve; (4) neustrezno pisanje in branje kemijskih formul in enačb kemijskih reakcij. Največ napak pri vrednotenju so učitelji ocenjevalci storili ko so (1) vrednotili pomankljive odgovore kot pravilne ter (2) so neustrezno sledili navodilim za vrednotenje. Iz zaključkov je mogoče povzeti, na katere korake v učnem procesu kemije naj bodo učitelji bolj pozorni, da ne bo prišlo pri njihovih učencih do napačnih razumevanj, ter kako se pripraviti na vrednotenje preverjanj, da bo le-to čim bolj objektivno.20192019-09-14 03:20:53Magistrsko delo/naloga110347COBISS_ID: 12581193sl