Maškarada: Od literarne zasnove k filmski uprizoritviSetničar, Špela (Avtor) Smolej, Tone (Mentor) Vitomil ZupanBoštjan HladnikMaškaradaadaptacija scenarijaseksualna revolucijafilmska cenzuraFilmska in režijska adaptacija scenarija Maškarada (Vitomil Zupan, 1969) je svojstvena upodobitev literarnega dela, ki je v slovenske kinotečne vrste prinesla novost: slovenski film prežet z vplivi seksualne revolucije. Kinematografski prvenec Maškarada (Boštjan Hladnik, 1971) vsebuje zametke preboja hipijevskega gibanja in eksplicitnega filmskega upodabljanja erotike. Tovrstna filmska podoba svoj izraz odkriva skozi vitalizem in spolno slo, ki ju lahko pripišemo ustvarjanju Vitomila Zupana. Obe deli je moč povezati z erotiko, deifikacijo telesnega, ki prevladuje nad emotivnim. Svoboda spolov in seksualnosti je podobo dobila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in pomenila trk generacij, poglobila je nasprotja med konservativnimi in liberalnimi gibanji – ljubezen je povsem neposredno zanikala vojno; »make love, not war« je postalo geslo hipijevskega gibanja. Maškarada se kot prvi cenzuriran slovenski film zapiše v zgodovino in še vedno vzbuja številna vprašanja. Gre v osnovi za vrhunsko stvaritev dveh umetnikov ali način, kako si v »filmskem svetu« zagotoviti sloves? Vprašanje spodbudi razpravo o umetniški svobodi in njenih omejitvah – ali te sploh so, bi morale obstajati? Tako se ustvarja kritiški diskurz post festum; po Maškaradi in med Maškaradama, ko svoje nestrinjanje s Hladnikom izrazi tudi Zupan (vsaj kar se tiče filmske priredbe: spremenjenih dialogov, predrugačenih akterjev in omiljeno različico osnovne zgodbe). Čeprav sta si deli med seboj zelo različni, lahko s poglobljeno analizo prepoznamo istovetne elemente, navsezadnje so ravno ti prinesli izjemen rezultat, temelječ na revolucionarnem upodabljanju erotike, seksualnosti in svobodne spolne usmerjenosti.20192019-09-13 07:46:44Diplomsko delo/naloga110285VisID: 440823sl