Ocena zmožnosti samooskrbe bolnikov s srčnim popuščanjemJarc, Neža (Avtor) Kvas, Andreja (Mentor) Janša-Trontelj, Katja (Komentor) Žontar, Tanja (Komentor) medicinska sestrazdravstvena vzgojapoučevanjeučenjesamovodenje bolezniUvod: Srčno popuščanje je velik javnozdravstveni problem, katerega incidenca narašča. Etiologija in dejavniki tveganja so večinoma srčno-žilne bolezni, diabetes in debelost. Najpogostejši znaki in simptomi so hitra utrudljivost, težko dihanje, edemi, nočno uriniranje. Bolniki potrebujejo vseživljenjsko individualno prilagojeno obravnavo, kjer ima pomembno vlogo medicinska sestra. Bolezen zahteva vsakodnevno samooskrbo, ki je glavni del uspešnega vodenja bolezni; opredeljena je kot proces odločanja, ki ga bolnik sprejeme za vzdrževanje zdravja in ustrezno odzivanje na simptome. Namen: Namen raziskave je oceniti znanje, način in zmožnost samooskrbe bolnikov s srčnim popuščanjem v dveh slovenskih ambulantah za srčno popušanje. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Kot instrument zbiranja podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, sestavljen iz Nizozemske lestvice znanja o srčnem popuščanju, Evropske vedenjske lestvice samooskrbe, demografskih podatkov ter vprašanj o zdravstveni vzgoji. Anketiranih je bilo 40 bolnikov s srčnim popuščanjem v ambulantah za srčno popuščanje. Analiza rezultatov je bila narejena s programom SPSS. Rezultati: Pri Nizozemski lestvici znanja o srčnem popuščanju so anketiranci na 14 vprašanj v več kot 50 % odgovorili pravilno, le eno vprašanje je napačno odgovorjeno v 72,5 %. Pri Evropski vedenjski lestvici samooskrbe so najvišjo povprečno vrednost anketiranci dosegli pri trditvi: Zdravila jemljem, kot imam predpisano: 1,12, najnižjo pa pri trditvi: Vsako leto se cepim proti gripi: 3,5. Največ informacij glede nefaramkološkega zdravljenja so dobili od kardiologa (42,5 %). Kot najbolj primeren način prenosa informacij so navedli individualen pogovor z medicinsko sestro (50 %), večina je menila, da je podajala informacije na razumljiv način – povprečna vrednost: 4,47. Najmanj se jih je strinjalo s trditvijo o prisotnosti svojcev pri procesu učenja – povprečna vrednost: 3,67. Večina navaja, da je bilo pridobljenega znanja med zdravstveno vzgojo dovolj (80 %). Razprava in zaključek: Pridobljeni rezultati kažejo, da je znanje o bolezni dobro: večina anketiranih bolnikov ve, kaj pomeni diagnoza srčno popuščanje in zakaj do njega pride. Največ težav anketiranim predstavlja znanje o telesni vadbi in o omejevanju uživanja tekočin. Največ anketiranih se nestrinjanja z vsakoletnim cepljenjem proti gripi. Menimo, da bi z rezultati dodatnih raziskav, izvedenih na večjem vzorcu ter pred in po procesu zdravstvene vzgoje lahko oblikovali nove programe zdravstvene vzgoje oziroma nadgradili stare. Predlagamo, da se zdravstvena vzgoja izvaja tudi v ambulantni rehabilitaciji.20192019-09-13 07:46:05Diplomsko delo/naloga110260VisID: 93273COBISS_ID: 5683307sl