Spreminjanje dediščinskih kulturnih krajin v Sloveniji in uporaba krajinske zasnove za njihovo varstvoPotrbin, Eva (Avtor) Golobič, Mojca (Mentor) krajinska arhitekturakulturne krajinekulturna dediščinakrajinska zasnovaMagistrska naloga se ukvarja s spreminjanjem in načrtovanjem dediščinskih kulturnih krajin v Sloveniji. Spremembe so posledica naravnih procesov ali človekovih posegov in lahko vplivajo na lastnosti, zaradi katerih so krajine vpisane med dediščino. Rezultati analize sprememb na vzorcu dediščinskih kulturnih krajin kažejo, da so tudi te, tako kot druge krajine v Sloveniji, podvržene primerljivim degradacijam in procesom spreminjanja ter da vključenost krajine v prostorske akte ali režime varovanja ne vpliva nujno na njeno ohranjanje. V drugem delu se naloga posveti uporabi krajinske zasnove kot instrumenta, ki pri vzdrževanju dediščinskih kulturnih krajin nudi strokovno podlago za nadaljnje posege v prostor. Primer uporabe krajinske zasnove je prikazan na dediščinski kulturni krajini Radomlje – Radomeljska mlinščica. Krajinska zasnova temelji na inventarizaciji, analizah in viziji. Sestavljena je iz šestih sklopov: prvi je razvojni in varstveni koncept območja, temu pa sledijo razporeditev dejavnosti v prostoru, zeleni sistem območja, usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje, usmeritve za varstvo in ohranjanje ter območja urejanja z ukrepi in usmeritvami. Ker je spreminjanje tipična značilnost krajin in ker ohranjanje zatečenega stanja v obliki 'muzejskega eksponata' ni smiselno, je glavno vodilo krajinske zasnove iskanje ravnovesja med varstvom in razvojem.[E. Potrbin]20192019-09-13 07:45:56Magistrsko delo/naloga110257UDK: 712.23:711.1:719(043.2)VisID: 168356COBISS_ID: 9331321sl