<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Nadgradnja naprave za sprotni nadzor obremenljivosti nadzemnih elektroenergetskih vodov</dc:title><dc:creator>BIZJAK,	MARTIN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihalič,	Rafael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>monitoring</dc:subject><dc:subject>nadzemni vod</dc:subject><dc:subject>daljnovod</dc:subject><dc:subject>dinamična zmogljivost vodov</dc:subject><dc:subject>žled</dc:subject><dc:subject>termična obremenljivost</dc:subject><dc:subject>poves</dc:subject><dc:subject>OTLM SMART</dc:subject><dc:description>Z deregulacijo trga električne energije, povečanjem meddržavne izmenjave, uvajanjem obnovljivih virov in razpršene proizvodnje, postaja dinamični nadzor (ang. Dynamic line rating - DLR) pretoka energije nujen del celotnega sistema. Ta sistem omogoča maksimalno izkoriščenost (prenosno zmogljivost) obstoječih in novih daljnovodov, ter varno in zanesljivo obratovanje. Ključni parameter, ki vpliva na obvladovanje pretoka energije in s tem na zmogljivost daljnovoda, je temperatura vodnika. Pri višjih temperaturah in zimskih bremen se vodniki daljnovoda povešajo in lahko presežejo dopustno varnostno višino.
Namen diplomske naloge je podati nekaj novih tehnologij, katere bi omogočale učinkovitejši nadzor nad prenosnimi zmogljivosti daljnovoda in pripomogle k zagotavljanju predpisane varnostne višine še posebej v ekstremnih pogojih. Dodatno škodo na električnem vodu lahko povzročijo izredne zimske vremenske razmere, ko se na vodnikih oblikuje žled. Za zagotavljanje neprekinjene distribucije električne energije, je potrebno učinkovito vzdrževanje in spremljanje stanja električnih vodov. Februarja 2014 je žledolom v Sloveniji povzročil izjemno veliko škodo na elektroenergetskem prenosnem omrežju vseh napetostnih nivojev. Poškodovanih je bilo večje število daljnovodnih stebrov, na nekaterih področjih pa so bili uničeni celotni odseki daljnovodov. Integracija nadzora oddaljenih posnetkov v realnem času (neke vrste videonadzor) v obstoječo infrastrukturo električnih vodov bi nam omogočala identifikacijo nastajanja žledu. Tako bi lahko pravočasno ukrepali ter preprečili poškodbe sistema ter prekinitve dobave električne energije.
Za diplomsko nalogo sem sistem OTLM nadgradil s kamero in s tem omogočil, da sistem OTLM pri analizi stanja vodnika upošteva tudi realno sliko okolice. Tak pregled omogoča dodatno in natančnejšo analizo, natančnejši pregled trase voda in njegovih posameznih komponent na težko dostopnih mestih.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-12 13:55:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110194</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 47981</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
