Družine s starim človekom med solidarnostjo in konfliktiBorko, Karin (Avtor) Kejžar, Anamarija (Komentor) medgeneracijsko sožitjekomunikacijakonfliktisocialno delosolidarnostV kvalitativni raziskavi na temo medgeneracijskega sožitja v trigeneracijskih družinah sem osvetlila pomembnejše procese v družinski dinamiki. Zanimalo me je, na kakšen način si pripadniki treh različnih generacij v družini izkazujejo medsebojno solidarnost, obenem pa sem posebno pozornost posvetila obstoju konfliktov med njimi. Z izbiro teh dveh tem sem nakazala na obstoj paradoksa v družinah, na katerega opozarja številna literatura. Za socialno delo pomembno spoznanje se je navezovalo na raziskovanje potreb po spremembah v odnosih med člani ter na potrebno pomoč za dosego le-teh. V teoretičnem delu diplomskega dela sem zajela tematiko medgeneracijskega sožitja in solidarnosti ter izpostavila pereč problem nazadovanja in slabljenja tega fenomena. Dotaknila sem se tudi pomena komunikacije in konfliktov ter opisala oblike medsebojne pomoči in podpore. Nenazadnje sem v teoriji opisala tudi vlogo socialnega dela pri podpori družine in krepitvi medgeneracijskega sožitja. V drugem delu sem prikazala ugotovitve, dobljene na podlagi kvalitativne analize podatkov. Štiri trigeneracijske družine iz občine Središče ob Dravi so podale svoje izkušnje družinskega življenja. Ugotovila sem, da vsi družinski člani dajejo velik pomen družini. Glede vzajemnosti pomoči se je pokazalo, da je stara generacija zgolj prejemnik, ne pa tudi dajalec pomoči. Najpogosteje se med družinskimi člani izmenjujeta pomoč pri gospodinjskih opravilih ter emocionalna podpora. Skupno preživljanje časa danes otežuje predvsem hiter tempo življenja, ki sta mu podlegli zlasti mlada in srednja generacija, ki sta najbolj aktivni. Obstoječe medsebojne konflikte večina ocenjuje negativno, pri čemer mlada in srednja generacija največji razlog za nastanek konfliktov pripisujeta staremu človeku in njegovi naravi. Izkazalo se je, da prevladujejo pri želji po spremembah zlasti potrebe po komunikaciji ter čustvene potrebe, na katere so opozorili predstavniki mlade generacije. Prav tako je mlada generacija edina, ki vidi prispevek strokovne pomoči kot rešitev za dosego željenih sprememb. Stara generacija je ob tem prepričana, da spremembe niso potrebne ter da ne rabijo nobene posebne pomoči. Pri predlogih sem se osredotočila predvsem na krepitev medgeneracijskega sožitja na lokalni ravni v okviru medgeneracijskih centrov in medgeneracijskih srečanj. Predlagam tudi možne izboljšave za nadaljnje raziskave trigeneracijskih družin, kjer bi bilo zanimivo proučiti tiste družine, v katerih je srednja generacija nezaposlena, ter primerjati, kako nezaposlenost vpliva na odnose v družini.20192019-09-12 08:35:30Diplomsko delo/naloga110121VisID: 28545sl