Vloga govornega svetovalca v opernem gledališčuFilipčič Redžić, Marja (Avtor) Tivadar, Hotimir (Mentor) slovenski knjižni jezikoperalektorpravorečjeglasbaV magistrskem delu izpostavimo, da je skrb za slovenski jezik kot bistveni element slovenske nacionalne in kulturne identitete pravno zavarovana. Po zakonu mora za slovenski jezik skrbeti država, zato opera kot državna kulturna ustanova zaposluje gledališkega lektorja. Njegove naloge v magistrskem delu predstavljamo s poudarkom na vlogi govornega svetovalca in predlagamo zanj novo poimenovanje – operni lektor. Péto operno besedilo mora biti razumljivo, upravičen razlog za izjemo je le velika tonska višina in ansambelski operni stavki. Operni lektor mora biti strokovno usposobljen na jezikovnem in glasbenem področju: artikulacija glasov slovenskega knjižnega jezika pri opernem petju je odvisna tako od jezikovne norme kot od glasbenih zakonitosti. Glasbeni elementi vplivajo na nadsegmentne lastnosti samoglasnikov, akustične zakonitosti pa na nerazumljivost samoglasnikov v visoki tonski legi. Samoglasniki so nosilci glasbene fraze. Zvočnike je treba ojačati, za nezvočnike veljajo različna pravila izgovarjave glede na posamezno kategorijo njihove delitve: zaporniki se izgovarjajo mehko, sičniki in šumniki se poudarjajo glede na zvenečnost, trajnih glasov se ne vleče, za vse pa velja čim bolj sprednje izgovorno mesto. Praktični primeri iz opere Prodana nevesta Bedřicha Smetane ponazarjajo teoretične trditve.20192019-09-11 12:27:44Magistrsko delo/naloga110043VisID: 440228sl