Vloga zunajceličnih veziklov, ki se sprostijo po oksidativnem stresu, pri aktivaciji adaptivnega odgovoraPečan, Peter (Avtor) Manček Keber, Mateja (Mentor) Župunski, Vera (Komentor) zunajcelični veziklioksidativni strespolarizacija makrofagovishemično kondicioniranjeishemija/reperfuzijaZunajcelični vezikli (EV) so membranski delci, manjši od 1 μm, ki jih najdemo v krvi in drugih telesnih tekočinah. Vse celice pri normalnih fizioloških pogojih izločajo vezikle, vendar se njihova količina močno poveča pod stresnimi pogoji, kot so hipoksija, oksidativni stres in apoptoza. Na ta način EV prenašajo molekularne motive, povezane s poškodbami (DAMP) na druge celice in tako vplivajo na njihovo delovanje. V raziskovalnem delu smo preučevali učinek EV, ki se sprostijo po oksidativnem stresu (sEV), na polarizacijo naivnih makrofagov. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da sEV sprožijo polarizacijo makrofagov v tip M1 in ne v tip Mox, kot smo predpostavili. Zanimala nas je tudi potencialna vloga sEV pri aktivaciji adaptivnega odgovora v kardiomiocitih, ki celice lahko zaščiti pred nadaljnjimi poškodbami zaradi stresa. Rezultati so pokazali, da sEV v kardiomiocitih povečajo izražanje hem oksigenaze 1 (HO 1), ki celicam s svojimi antioksidativnimi učinki nudi zaščito pred oksidativnimi poškodbami. Še več, predinkubacija kardiomiocitov s sEV je zmanjšala sproščanje laktat dehidrogenaze po hipoksiji/reoksigenaciji, torej je celicam povečala možnost preživetja. To nakazuje, da sEV s svojim delovanjem lahko sprožijo adaptivni odgovor, in najverjetneje predstavljajo enega izmed mehanizmov oddaljenega ishemičnega kondicioniranja.20192019-09-11 10:55:06Magistrsko delo/naloga110033VisID: 6720COBISS_ID: 1538430915sl