Identifikacija značilnih presnovnih možganskih vzorcev pri multipli sistemski atrofiji in progresivni supranuklearni paralizi s PETRebec, Eva (Avtor) Studen, Andrej (Mentor) Tomše, Petra (Komentor) FDG-PET slikanje možganovmetoda SSM/PCAMSAPSPparkinsonizmiMSARPPSPRPMultipla sistemska atrofija (MSA) in progresivna supranuklearna paraliza (PSP) sta dve najbolj pogosti obliki atipičnih parkinsonizmov. Sta nevrodegenerativni bolezni, ki imata vpliv na spremenjeno aktivnost možganske presnove. Prepoznani sta na kliničnem pregledu. Zaradi podobnosti simptomov v začetni fazi bolezni je njuna diagnoza v kar 25 % primerov napačno postavljena. Skalirani podprofilni model, ki temelji na analizi glavnih komponent (ang. $\textit{Scaled subprofile model/principle component}$$\textit{analysis}$, SSM/PCA) je statistična metoda s katero določamo značilne presnovne možganske vzorce. Ti vzorci ustrezajo biološkim označevalcem (ang. $\textit{biomarker}$) sprememb presnove v možganih značilnih za izbrano nevrodegenerativno bolezen. SSM/PCA lahko uporabimo na različnih slikovnih metodah, ki prikazujejo presnovo v možganih, kot so $^{18}$F-fluorodeoksiglukozna pozitronska emisijska tomografija (FDG-PET), funkcijsko magnetno resonančno slikanje (fMRI), fMRI v mirujočem stanju (rs-fMRI), morfometrični MRI na posameznih vokslih (VBM MRI), perfuzijsko MRI slikanje z arterijskim spinskim označevanjem (ASL), H$_2$$^{15}$O pozitronska emisijska tomografija (H$_2$$^{15}$O-PET) in 99mTc-ethylcysteinate dimer enofotonska izsevna računalniška tomografija (99mTc-ECD SPECT). Do sedaj so se značilni presnovni možganski vzorci, kot biološki označevalec, izkazali uspešni pri: parkinsonovi bolezni (PB), ostalih oblikah parkinsonizmov - MSA, PSP in kortikobazalni degeneraciji (CBD) ter alzheimerjevi bolezni (AB). Namen magistrske naloge je uporabiti enak protokol za identifikacijo značilnih presnovnih možganskih vzorcev pri MSA in PSP s PET. V nalogi so na kratko predstavljene osnove slikanja FDG-PET in statističnih metod, ki smo jih uporabljali v raziskavi. Nato so predstavljeni vsi koraki protokola za določitev biološkega označevalca, od izbora primernih skupin oseb za identifikacijo, predobdelave slik, identifikacije značilnega presnovnega možganskega vzorca ter njegovo preverjanje. Predstavljen je tudi test stabilnosti končnega rezultata identifikacije ob variranju nekaterih nastavitev v protokolu. V drugem delu je predstavljena aplikacija protokola na primeru MSA in PSP pri slovenskih identifikacijskih osebah, kjer smo pridobili biološka označevalca: značilni presnovni možganski vzorec MSA (ang. $\textit{MSA related pattern}$, MSARP) in značilni presnovni možganski vzorec PSP (ang. $\textit{PSP related pattern}$, PSPRP).20192019-09-11 07:46:19Magistrsko delo/naloga109997VisID: 98623COBISS_ID: 3369316sl