<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Državni in civilno družbeni akterji pri oblikovanju in izvajanju migracijskih politik: Primer reševanja begunske krize v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Iskrač,	Klavdija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Meta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>migracijska politika</dc:subject><dc:subject>begunska kriza</dc:subject><dc:subject>državni akterji</dc:subject><dc:subject>civilno družbene organizacije</dc:subject><dc:description>Slovenija je bila od septembra 2015 do marca 2016 tranzitna država za skoraj pol milijona ljudi, ki so dnevno potrebovali oskrbo s prehrano, oblačili, prebivališčem in osnovno zdravstveno oskrbo. V tem času se je zaradi specifičnosti in množičnosti vzpostavilo stanje izjeme oziroma t. i. humanitarnega koridorja. Tako so bili na podlagi dogovora med državami dovoljeni vstopi in prehodi beguncem ter migrantom brez veljavnih dokumentov. Soočanje in obvladanje nenadnega prihoda migrantov je zahtevalo delovanje celotnega nacionalno varnostnega sistema, skupaj s širokim krogom deležnikov. Pri reševanju begunske krize so sodelovali tako predstavniki lokalne skupnosti, številne nevladne in humanitarne organizacije s prostovoljci, nepogrešljiva pa je bila tudi mednarodna pomoč in solidarnost drugih držav članic Evropske unije. V magistrskem delu raziskujem, ali so se državni akterji v času krize osredotočali predvsem na varnostni vidik ter regulacijo migracij, medtem, ko so bile nevladne organizacije tiste, ki so bile usmerjene k humanitarnem vidiku in poudarjanju varovanja človekovih pravic.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-11 07:46:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109990</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 110823</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 36423261</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
