<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Urbana zelena infrastruktura v primerjalni perspektivi med Estonijo, Finsko in Slovenijo</dc:title><dc:creator>Konrad,	Valentina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lajh,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>okolje</dc:subject><dc:subject>urbana zelena infrastruktura</dc:subject><dc:subject>urbano prostorsko načrtovanje</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>Estonija</dc:subject><dc:subject>Finska</dc:subject><dc:subject>Slovenija.</dc:subject><dc:description>Okoljska kriza, rezultanta večletnih praks onesnaževanja, siromašenja zalog naravnih virov, uničevanja zdravih ekosistemov, zmanjševanja biotske raznovrstnosti in drugih destruktivnih razvojnih posegov, danes predstavlja enega večjih izzivov politične sfere, ki se nanj odziva s spodbudami k ohranjanju okolja in sektorskimi mehanizmi za uresničevanje trajnostnega bivanja v sožitju z naravnimi zmožnostmi. Pomembnejšo izmed tovrstnih spodbud predstavlja zelena infrastruktura oziroma orodje Evropske unije za implementacijo naravnih rešitev z okoljskimi, gospodarskimi in družbenimi koristmi, zlasti pomembnimi v urbanih okoljih, kjer izgubljanje biotske raznovrstnosti in degradacija zdravih ekosistemov pod pritiski intenzivne urbanizacije osvetljujeta pomembnost ponovne vzpostavitve ravnovesja med zagotavljanjem družbenih in gospodarskih koristi ter ohranjanjem naravnega kapitala s pomočjo urbane zelene infrastrukture. Slednja si kot celovit model oblikovanja trajnostnih mest z visokim zavedanjem o nujnosti zaščite, obnove in ohranjanja zdravega, varnega in kakovostnega naravnega okolja, ki nima substituta, prizadeva razviti omrežje zelenih in modrih urbanih površin, oblikovanih in upravljanih z namenom prilagajanja podnebnim spremembam, zaščite biotske raznovrstnosti, spodbujanja zelenega gospodarstva in povečevanja družbene kohezije. Glavni cilj magistrskega dela je s poudarkom na teoretskih izhodiščih predstaviti temeljne postavke urbane zelene infrastrukture in v luči izpolnjevanja evropskih političnih smernic o njenem vključevanju v standardne dele urbanega prostorskega načrtovanja razčlenjeno ter poglobljeno analizirati zastopanost elementov urbane zelene infrastrukture v prostorskih oziroma razvojnih strategijah glavnih mest Estonije, Finske in Slovenije, obenem pa z željo po identifikaciji izzivov in priložnosti načrtovanja preučevanega koncepta v drugih urbanih okoljih raziskati in opisati nekaj primerov dobrih praks.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-11 07:45:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109972</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 110820</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 36423517</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
