<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>RAZVOJ SKRAJNE DESNICE OD PADCA BERLINSKEGA ZIDU DO DANES. ANALIZA PRIMERA: AVSTRIJA, ITALIJA, MADŽARSKA IN POLJSKA</dc:title><dc:creator>Rupar,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mandelc,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>skrajna desnica</dc:subject><dc:subject>populizem</dc:subject><dc:subject>nacionalizem</dc:subject><dc:subject>globalizacija</dc:subject><dc:subject>ksenofobija</dc:subject><dc:subject>kriza</dc:subject><dc:description>V zadnjih desetletjih smo v Evropi znova priče hitremu in nadvse uspešnemu vzponu strank, ki jih zaznamuje ideologija skrajne desnice. Vzroke za to gre iskati predvsem v finančni, socialni in migracijski krizi, ki so prizadele večji del stare celine, a kljub temu jih niti nacionalni politiki niti evropske institucije niso znali nasloviti pravilno. To je bil razlog, da je med prebivalstvom vzniknilo splošno nezadovoljstvo z aktualnimi evropskimi političnimi razmerami, kar je še posebej pripomoglo k vzponu skrajno desnih populističnih strank po vsej Evropi. V tem diplomskem delu bom preučila vzpon teh gibanj na območju Evrope v obdobju od padca berlinskega zidu do danes. Opredelila bom temeljne značilnosti strank, ki predstavljajo tretji val vzpona evropske skrajne desnice in pomen globalizacije, njenih procesov ter medijev na razširjanje teh gibanj. Poglavitni cilj je ugotoviti, ali se glede na različno politično zgodovino med državami vzhodne in zahodne Evrope pojavljajo razlike pri uveljavljanju prej omejenih strank. Pri tem si bom pomagala z uporabo ustreznega znanstvenega aparata.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-10 11:06:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109924</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 439081</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
