<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izkušnje in potrebe svetovalne službe osnovnih šol v primerih kibernetskega nasilja</dc:title><dc:creator>Klander Kocijan,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorn,	Jelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>kibernetsko nasilje</dc:subject><dc:subject>internet</dc:subject><dc:subject>medvrstniško nasilje</dc:subject><dc:subject>kibernetsko nasilje osnovnih šol</dc:subject><dc:subject>posledice medvrstniškega/kibernetskega nasilja</dc:subject><dc:subject>svetovalna služba</dc:subject><dc:subject>potrebe svetovalne službe</dc:subject><dc:subject>vloga svetovalne službe v osnovni šoli</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi se osredotočam na poznavanje in potrebe svetovalne službe osnovnih šol, ko pride do kibernetskega nasilja, saj sem opazila, da s te perspektive ta tema še ni bila raziskana. V svoji raziskavi se ne osredotočam toliko na to, kaj samo kibernetsko nasilje je, ampak na to, kako dobro ga svetovalne delavke/svetovalni delavci poznajo, koliko se z njim srečujejo in kako se lotijo reševanja teh primerov. Poglavitni del je ugotoviti, kaj še potrebujejo za izboljšanje svojega delovanja na tem področju.
V teoretičnem uvodu najprej opredelim kaj je nasilje, nato se dotaknem teme spolno specifičnega nasilja ali nasilja nad ženskami in spolnega nasilja. Nadaljujem z razčlenitvijo na medvrstniško nasilje in kibernetsko nasilje. Prav tako tu poiščem razlike med tema dvema vrstama nasilja. V končnem delu teoretičnega uvoda raziščem tudi pomen in pa same naloge, ki spadajo pod dolžnosti in opis svetovalnega dela/svetovalnih služb.
V empiričnem delu so predstavljene ugotovitve moje raziskave, ki nakazujejo na samoiniciativnost svetovalnih delavk, s katerimi sem raziskavo opravljala, saj s o kibernetskem nasilju največ poučujejo same, preko spletnih portalov ustvarjenih za namene poučevanja in pomoči v primerih te vrste nasilja, preko člankov in skozi primere, ki ji rešujejo. Sam intervju sem opravila s 5 svetovalnimi delavkami, saj zaradi termina izvedbe (Maj, Junij, Julij 2019) raziskave ni bilo več interesa. Samega interesa je bolj malo tudi na podlagi velike obremenjenosti svetovalnih delavk.
Vse svetovalne delavke, vključene v raziskavo, so do sedaj že prišle v stik s kibernetskim nasiljem in prav vse so že bile v stiku s takim primerom, da so na pomoč klicale policijo, ki pa razen v enem izmed primerov ni mogla nikakor ukrepati in pomagati, saj je kibernetsko nasilje slabo opredeljeno in vpeljano v zakonik. Vse so tudi omenile, da bi potrebovale več podpore in povezanosti z zunanjimi institucijami, kot so na primer društva, ki delujejo na tem področju, predvsem pa s policijo. Vse so omenile potrebo po konstantnem izobraževanju, saj se kibernetsko nasilje nadgrajuje, zato se mora tudi njihovo znanje in pa medsebojna pomoč med zaposlenimi na šoli.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-10 09:08:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109919</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 28442</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
