STARANJE LJUDI Z INTELEKTUALNIMI OVIRAMI V INSTITUCIONALNEM VARSTVU VDC IN CUDVMlekuž, Urška (Avtor) Urek, Mojca (Mentor) ljudje z intelektualnimi oviramistaranjeinstitucionalno varstvobivalne skupnostiživljenje v skupnostiV socialnem delu se glede na situacije, ki pri posamezniku sprožajo stiske, srečujemo z različnimi skupinami uporabnikov. Ena izmed njih so tudi stari ljudje, ki predstavljajo pomembno skupino oziroma delež v družbi. Staranje prebivalstva družbo postavlja pred številne izzive na makro političnem, gospodarskem in socialnem nivoju in na ravni posameznika, kateremu je potrebno zagotoviti ustrezno oskrbo in dostojanstveno staranje, naj si bo to v lastnem okolju ali v instituciji. Socialno delo ima pomembno vlogo, da sledi tem spremembam v družbi, da razvija potrebne inovacije in se z njimi odziva na družbe pojave. Ljudje z intelektualnimi ovirami so že sami po sebi specifična skupina ljudi, katerih obravnava in delo z njimi zahteva posebna znanja in spretnosti. Staranje te populacije pa je dokaj neraziskano področje, ki z vidika strokovnega dela odpira številna vprašanja. Svojo nalogo sem posvetila starim ljudem z intelektualnimi ovirami. Nalogo sem usmerila na raziskovanje izzivov povezanih s staranjem omenjene populacije, s katerimi se srečujejo VDC in CUDV v okviru izvajanja socialnovarstvenih storitev, zlasti v okviru storitve institucionalnega varstva. Negovalno osebje, skrbniki in sorodniki so najpogosteje tisti, ki se prvi srečujejo z »novo« geriatrično populacijo, pri čemer pa naletijo na številna vprašanja, kako postopati v posameznih situacijah. Le tako, da bomo poznali značilnosti staranja teh ljudi in razumeli specifiko njihovih problemov, bomo lahko razvili ustrezne pristope in se usposobili za najustreznejše individualno prilagojene oblike pomoči staremu človeku z intelektualno oviranostjo. Pri tem je pomembno, da tudi pri starih ljudeh z intelektualnimi ovirami skrbimo za to, da čim dlje ohranijo neodvisnost in samostojnost. Za to temo raziskave sem se odločila iz dveh razlogov. Prvič, ker sem poklicno vpeta v delo z ljudmi z intelektualnimi ovirami, drugič pa zaradi številni izzivov povezanih s staranjem te populacije. Z raziskavo sem želela odgovoriti vsaj na nekatera aktualna vprašanja. Predvsem me je zanimalo, kako v okviru organizirane družbene skrbi v čim večji meri upoštevati in slediti potrebam starih ljudi z intelektualnimi ovirami. Torej potrebam, ki izhajajo tako iz duševne motnje kot tudi potrebam, ki so posledica procesa staranja. S svojo raziskavo sem želela prispevati vsaj delček odgovorov na to, kdo so stari ljudje z intelektualnimi ovirami, ali se njihove potrebe na splošno takšne kot pri ostali starajoči populaciji, se morda razlikujejo in so v čem specifične. V svoji nalogi sem poskušala zaobjeti obstoječa teoretična in praktična znanja s področja staranja ljudi z intelektualnimi ovirami. V empiričnem delu sem opravila dve raziskavi. Prvo sem izvedla z vidika uporabniške perspektive. Ugotoviti sem želela, kakšna stališča in odnos imajo uporabniki do starosti in staranja, predvsem pa me je zanimalo, kje in kako bi si želeli preživeti svojo starost. V drugi raziskavi sem poskušala s strani VDC-jev in CUDV-jev, ki izvajajo storitve namenjene odraslim ljudem z intelektualnimi ovirami, ugotoviti, kako zaznavajo pojav staranja ljudi z intelektualnimi ovirami. Poskušala sem identificirati konkretne potrebe, ki jih v okviru izvajanja storitev prepoznavajo pri delu s starimi ljudmi, načine odzivanja in prilagajanja nanje, pristope in metode, ki jih v svoji vsakdanji praksi uporabljajo. S pomočjo njihovih mnenj in primerov dobrih praks sem oblikovala nabor predlogov in možnih sprememb tudi za nadaljnji razvoj dolgotrajne oskrbe na tem področju20192019-09-10 09:08:35Magistrsko delo/naloga109917VisID: 28440sl