<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zagotavljanje avtonomnosti in vključevanja stanovalcev pri organizaciji življenja v domu za stare</dc:title><dc:creator>Kaiser,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krstulović,	Gašper	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>institucionalna oskrba</dc:subject><dc:subject>stari ljudje</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>socialna omrežja</dc:subject><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:description>V teoretičnem uvodu diplomskega dela sem predstavil nekaj splošnih značilnosti institucionalnega varstva starih ljudi, opisal področje avtonomije in vključenosti stanovalcev v življenje v domovih za stare ljudi, predstavil vlogo in naloge socialnih delavcev v domovih za stare pred prihodom stanovalca v Dom, pa do stanovalčevega odhoda iz Doma ali smrti. V zadnjem poglavju teoretičnega uvoda sem opisal, kakšen vpliv ima odhod v dom za stare na življenje starega človeka in kakšne naloge ima pri tem socialna delavka. 
Glede na temo sem se odločil za izvedbo kvalitativne raziskave, s katero sem iskal odgovore na tri raziskovalna vprašanja: (1.) Kako in na kakšen način so stanovalci doma za stare vključeni v organiziranje življenja v Domu in kakšna je njihova avtonomija, možnost odločanja? (2.) Na kakšen način socialna delavka zagotavlja vključenost in avtonomnost stanovalcev pri organizaciji življenja v domu za stare ljudi? (3.) Kakšne naloge in vlogo ima pri postopku sprejema stanovalca v Dom socialna delavka in kakšen vpliv ima odhod v Dom na življenje starega človeka?
Vzorec sestavlja devet stanovalcev in je izbran po naslednjih kriterijih: ženske in moški; stanovalci z demenco; stanovalci, ki so odvisni od pomoči drugega (nesamostojno gibljivi) in stanovalci, ki so še dokaj samostojno gibljivi; stanovalci, ki v Domu bivajo več kot tri leta in tisti, ki bivajo manj kot tri leta; stanovalci in stanovalke, ki so se sami odločili za odhod v Dom in tisti, ki so bili v odhod v Dom prisiljeni na podlagi situacije. Empirične podatke sem obdelal po metodi kvalitativne analize.
Z rezultati raziskave sem prišel do ugotovitev, da imajo bolj samostojni stanovalci visoko stopnjo avtonomije odločanja in možnosti vključevanja v organizacijo življenja v Domu. Pri nesamostojno gibljivih stanovalcih in stanovalcih z demenco pa so avtonomija, svoboda gibanja in vključevanje v življenje v Domu delno omejeni zaradi premajhnega števila zaposlenih, kar posledično pomeni, da so omenjeni stanovalci marsikdaj prisiljeni počakati na pomoč, ko jo potrebujejo ali si jo želijo. Raziskava je tudi pokazala pomanjkljivosti v informiranju stanovalcev glede prireditev in pri zagotavljanju individualizirane oskrbe. Slabša informiranost pa se bolj kot pri samostojnih stanovalcih kaže pri nesamostojno gibljivih stanovalcih in stanovalcih z demenco, kar omejuje njihovo avtonomijo. Stanovalci imajo v Domu možnost odločanja in dogovarjanja glede tem, vsebine in terminov izvajanja dejavnosti ter aktivnosti, ki so organizirane v Domu. Pokazalo se je, da imajo vsi stanovalci, ne glede na oviro, možnost izraziti želje, potrebe, ideje in so pri tem večinoma upoštevani s strani zaposlenih. V Domu organizirajo različne sestanke, na katerih lahko stanovalci izrazijo svoje mnenje, podajo predloge za spremembe in želje glede različnih področij življenja v Domu, ki jih zaposleni upoštevajo. Prav tako imajo v Domu sestanke za sestavo jedilnikov, na katerih sodelujejo poleg stanovalcev tudi njihovi sorodniki. Vsi stanovalci, tudi nesamostojno gibljivi in stanovalci z demenco, imajo možnost sodelovanja in obiskovanja vseh dejavnosti, aktivnosti in prireditev. Socialna delavka, glavna medicinka sestra, delovna terapevtka in direktorica spodbujajo in osveščajo zaposlene o pomembnosti spoštljive, odprte in ustrezne komunikacije tako med zaposlenimi, kot med zaposlenimi in stanovalci. Socialna delavka je stanovalcem vedno dostopna in pripravljena pomagati tako v zadevah, ki se navezujejo na življenje v Domu, aktivnosti, dejavnosti in oskrbe, kot pri drugih zadevah. Socialna delavka s starimi ljudmi in njihovimi sorodniki vzpostavi stik že pred prihodom starega človeka v Dom, se z njimi spozna ter jim po potrebi pomaga pri ureditvi dokumentacije. Ob tem starega človeka in njegove sorodnike spodbudi, da ob sprejemu v Dom s seboj prinesejo za stanovalca pomembne osebne predmete in stvari, s katerimi si lahko opremi sobo. S tem pa se tudi lažje prilagodijo na nov življenjski prostor.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-10 08:35:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109908</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 28433</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
