<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vključenost otrok z ovirami med vrstnike v II. OŠ Rogaška Slatina</dc:title><dc:creator>Bele,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urek,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci z ovirami</dc:subject><dc:subject>vrstniki</dc:subject><dc:subject>integracija</dc:subject><dc:subject>inkluzija</dc:subject><dc:subject>učenci z učnimi težavami</dc:subject><dc:description>Zavedam se, da so otroci z ovirami ena od zelo ranljivih skupin. Poleg tega sem na podlagi prakse na II. OŠ Rogaška Slatina dobila občutek, da si učitelji, starši in strokovni delavci prizadevajo za čim večjo vključenost otrok z ovirami v redne osnovne šole. Menim, da lahko v redni osnovni šoli bolje razvijajo svoje interese in potenciale kot v zavodu ali usmerjujočih šolah. V primeru redne osnovne šole so otroci z ovirami vključeni med različne učence z različnimi potrebami, medtem ko so v zavodu med sebi enakimi. Na podlagi tega sklepam, da je vključitev otrok z ovirami v redne osnovne šole zelo pozitivna izkušnja zanje. 
V diplomski nalogi s področja vključevanja otrok z ovirami med vrstnike sem z delno standardiziranim intervjujem intervjuvala devet oseb. Med intervjuvanci je bilo šest otrok, in sicer iz vsake triade po dva: eden, ki ima oviro, in eden, ki ovire nima. Intervjuvala sem tudi tri strokovne delavce. Dobljene podatke sem kvalitativno obdelala, pri čemer sem uporabila metodo odprtega kodiranja. Zanimalo me je, kako so otroci z ovirami vključeni med svoje vrstnike v II. OŠ Rogaška Slatina. Spraševala sem se, kako otroci, ki nimajo ovir, sprejemajo otroke z ovirami in ali se pojavljajo razlike pri vključevanju glede na starost otrok. 
Ugotovila sem, da so otroci z ovirami v II. OŠ Rogaška Slatina dobro vključeni med svoje vrstnike, se pa sicer pojavljajo odstopanja. Za njihovo vključitev si na različne načine prizadevajo učitelji in strokovni delavci, kot so pripravljanje aktivnosti v razredu, ki zahtevajo timsko delo, in predavanja na temo drugačnosti. Učencem želijo čim bolj nazorno predstaviti, da so otroci z ovirami popolnoma enakovredni vsem učencem, le da potrebujejo dodatno pomoč na posameznih področjih. Ugotovila sem, da so tudi učenci zelo odprti za sprejemanje otrok z ovirami. Trudijo se, da bi jih čim bolj vključili v svojo družbo, se pa dogaja, da določeni posamezniki še vedno stigmatizirajoče nastopijo do svojih vrstnikov, ki imajo ovire. Prav tako sem opazila razlike v vključevanju otrok z ovirami med vrstnike glede na starost. Mlajši kot so otroci, manj se zavedajo, kakšne posledice lahko prinese oznaka otroka z ovirami. Običajno so med svoje vrstnike vključeni s pomočjo igre. Slabše vključeni so običajno starejši otroci, ki obiskujejo II. in III. triado osnovne šole, torej otroci med 6. in 9. razredom. Pri njih se že opazi, da dobro poznajo termin »otrok z ovirami«. Na podlagi rezultatov sem ugotovila, da so ravno starejši otroci tisti, ki z raznimi žaljivimi in nesramnimi komentarji potiskajo otroke z ovirami iz svojega družbenega okolja. Čim manj pogosto stigmatiziranje in etiketiranje si strokovni delavci prizadevajo doseči s skupnostnimi aktivnostmi in individualnimi srečanji.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-10 08:35:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109903</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 28431</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
