<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Priprava plazmidnega vektorja in molekulsko kloniranje genov Sox5 in Sox6</dc:title><dc:creator>Mezgec,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marc,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kodrič,	Klemen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>molekulsko kloniranje</dc:subject><dc:subject>transkripcijski dejavniki</dc:subject><dc:subject>SOX5</dc:subject><dc:subject>SOX6</dc:subject><dc:subject>bioinformacijska sekvenčna analiza</dc:subject><dc:description>Bliskovit napredek molekulske biologije nam omogoča enostavno sintezo poljubnih rekombinantnih molekul DNA, ki jih lahko učinkovito izkoriščamo za preučevanje fizioloških in patofizioloških molekulskih mehanizmov v organizmu. Proteini iz družine SOX so izjemno pomembni transkripcijski dejavniki, ki preko ojačevalnih in regulatornih regij uravnavajo izražanje številnih genov, pomembno vpletenih v nadzor celične delitve in sposobnosti diferenciacije v procesu razvoja zarodka. Njihova funkcija v organizmu je tako pomembna, da bi morebitne mutacije v genskem zapisu povzročile razvoj izjemno težkih in kompleksnih bolezenskih stanj. 
Glavni namen naloge je bil pripraviti ekspresijske plazmide s tehnologijo rekombinantne DNA in tako sklonirati tarčni kodirajoči zaporedji genov SOX5 in SOX6. Sintetizirane rekombinantne plazmidne molekule bodo v transfeciranih celičnih linijah omogočile sintezo označenih fuzijskih proteinov SOX5 in SOX6, ki ju bomo v nadaljnjih študijah uporabili za preučevanje vpletenosti v molekulske mehanizme uravnavanja izražanja tarčnih genov pri razvoju drugih bolezni.
Rekombinantne plazmidne molekule smo sintetizirali tako, da smo v poliklonska mesta ekspresijskih vektorjev pFLAG-CMVTM-2 vstavili tarčni kodirajoči zaporedji genov SOX5 in SOX6. V procesu klasičnega molekulskega kloniranja smo za rezanje plazmida in vključkov uporabili restrikcijski endonukleazi NotI ter KpnI, ki sta načrtno ustvarili komplementarne lepljive konce in tako zagotovili pogoje za vstavitev vključkov v rezane molekule vektorja. Po ligaciji smo rekombinantne plazmidne molekule ločili in namnožili na trdnem gojišču z ampicilinom. V zadnjem koraku smo ustreznost molekulskega kloniranja preverili s potrditveno restrikcijsko analizo in elektroforezo na agaroznem gelu ter določitvijo nukleotidnega zaporedja rekombinantnih DNA po Sangerju. 
Na podlagi rezultatov potrditvenih metod smo ugotovili, da je bilo kloniranje v obeh primerih uspešno. Dokončno potrditev smo dokazali z bioinformacijsko sekvenčno analizo pridobljenih rekombinantnih plazmidov, kjer smo dokazali približno 99 % ujemanje z ustreznima referenčnima različicama tarčnih kodirajočih zaporedij genov SOX5 in SOX6. 
Transkripcijski dejavniki iz družine SOX so zaradi svoje vsestranskosti in vpletenosti v številne fiziološke ter patofiziološke procese, primerni za nadaljnje raziskave, saj bi nam boljše poznavanje molekulskih mehanizmov lahko omogočilo odkritje novih označevalcev, terapevtskih tarč in inovativnih zdravilnih učinkovin.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-10 08:35:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109902</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 69493</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
