<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spodbujanje kritičnega in kreativnega mišljenja pri pouku (angleščine)</dc:title><dc:creator>Morano,	Alina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skela,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>problemsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>kritično mišljenje</dc:subject><dc:subject>kreativno mišljenje</dc:subject><dc:subject>družbeno angažirano gledališče</dc:subject><dc:subject>razredne razprave o spornih družbenih vprašanjih</dc:subject><dc:subject>ksenofobija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se prevprašuje o namenu in smislu izobraževanja in predstavlja predloge za spodbujanje kritičnega in kreativnega mišljenja pri pouku (angleščine). Sestavljeno je iz štirih delov. Prvi in drugi del zagovarjata »problemsko izobraževanje«, ki se v nasprotju z »bančniškim izobraževanjem«, kjer se učence redko spodbuja h kritičnemu in ustvarjalnemu proučevanju sveta zunaj šolskih zidov, opira na ustvarjalnost in spodbuja kritično razmišljanje o svetu ter reševanje problemskih situacij. V tretjem poglavju so predstavljeni trije pristopi, ki bi jih učitelji lahko uporabili za spodbujanje »problemskega izobraževanja«, ter kritičnega in ustvarjalnega mišljenja v svojih učilnicah: družbeno angažirano gledališče; razredne razprave o spornih družbenih vprašanjih; ter deljenje osebnih zgodb in izkušenj. Ti trije pristopi  lahko pomagajo nasloviti različna polemična vprašanja o družbi in temeljna vprašanja o življenju. Četrto poglavje opisuje, kako lahko omenjeni pristopi služijo boju proti valovom ksenofobije ob prihodu beguncev (v Slovenijo). Najprej skozi lastno izkušnjo učencev, ko si ogledajo družbeno angažirano predstavo in razmišljajo o njej (predstava 6 režiserja Žige Divjaka), nato skozi kritične razprave v razredu (»metoda šestih klobukov razmišljanja«) in prav tako z različnimi pripovedovalskimi pristopi (kot je na primer »živa knjižnica«), ki učencem omogočajo neposreden stik z ljudmi iz različnih kultur, okolij in disciplin. Poglavje se osredotoča samo na vprašanja, ki se nanašajo na begunce, vendar se lahko s pomočjo teh treh pristopov obravnava tudi druga družbenokritična vprašanja in probleme, kot so na primer rasizem, pravice žensk in delavcev, globalno segrevanje itd. Gre za zelo pomembne družbenokritične teme, o katerih bi morali razpravljati tudi pri pouku angleščine.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-09 07:16:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109840</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 438325</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
