<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Globina kristalizacije pohorskega granodiorita</dc:title><dc:creator>Sotelšek,	Tim	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrabec,	Mirijam	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrabec,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pohorski granodiorit</dc:subject><dc:subject>tlak</dc:subject><dc:subject>temperatura</dc:subject><dc:subject>geotermobarometrija</dc:subject><dc:description>Kamnine granodioritne intruzije na Pohorju se pojavljajo v večih različkih. V splošnem se spreminja od bolj debelozrnate strukture na jugovzhodnem delu, do drobnozrnate proti severozahodnem delu. Te razlike so opazne tako makroskopsko kot tudi mikroskopsko. Delni vzrok za to je lahko, da na površju izdanjajo različni deli intruzije. JV deli lahko predstavljajo globlje dele, SZ pa plitvejše dele intruzije. Tako geometrijo je možno razložiti z nagnjenjem magmatskega telesa po njegovem vtisnjenju, kar bi se moralo odražati v tlakih, pri katerih so kristalili posamezni deli.
V poliranih preparatih kamnin smo prepoznali kremen, ki nastopa v treh generacijah; K-glinence, ki po kemični sestavi ustrezajo ortoklazom; od plagioklazov se pojavljata večinoma oligoklaz in andezin. Povprečno vsebujejo 31 % anortitske komponente. Biotiti se po sestavi najbolj približujejo annitom. Med amfiboli se pojavljajo tschermakiti, fero-tschermakiti in Mg rogovače. Kot akcesorni minerali nastopajo titanit, allanit-(Ce), epidot, cirkon, apatit in granat. Slednji je najverjetneje magmatskega nastanka in ni metamorfni restit. 
Tlake in temperature smo določali s pomočjo konvencionalnih geotermobarometrov. Tlake smo izračunali na podlagi vsebnosti aluminija v amfibolih. Izračunani tlaki se nižajo od JV dela, kjer dosegajo 6,6 kbar, proti SZ, kjer znašajo 2 kbar. To potrjuje predpostavko, da je bilo magmatsko telo po vtisnjenju nagnjeno, zaradi česar so danes na površju razgaljeni različni globinski nivoji. Temperature smo določili s pomočjo treh termometrov, in sicer s termometrom amfibol plagioklaz, biotitovim termometrom in termometrom K-glinenec-plagioklaz. Temperature, z izjemo biotitovega termometra, kažejo enak trend padanja proti SZ delu intruzije. S 724 ? padejo na 670 ?.
Z vmesnim dvigom tlakov v sicer padajočem trendu proti SZ, smo potrdili tudi obstoj normalnega preloma, ki v zahodnem delu seka intruzijo in spušča JV blok.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-08 07:47:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109816</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 69522</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1525598</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
