Prehrana in črevesni mikrobiomSlemič, Anja (Avtor) Rogelj, Irena (Mentor) mikrobiommikrobiotaprehranačrevesjezdravječlovekprobiotikiprebiotikisodobne boleznikratkoverižne maščobne kislineNajvečji del človeškega mikrobioma se nahaja v črevesju, imenujemo ga črevesni mikrobiom. Obsega večinoma bakterije, pa tudi kvasovke in viruse. Z njimi gostitelj vzpostavi simbiozo, pri čemer mikroorganizmi prejmejo stabilno okolje in hranila, gostitelju pa nudijo pomembne presnovne, imunološke in zaščitne funkcije. Na sestavo črevesnega mikrobioma vplivajo različni zunanji in notranji dejavniki. Velik vpliv pripisujemo prehrani, ki že v prvih letih življenja pomembno vpliva na razvoj in sestavo zrele mikrobiote odraslega človeka. Medtem ko je pri novorojenčkih vaginalen porod in dojenje zlati standard razvoja zdrave mikrobiote, kasneje s stabilizacijo težko govorimo o ''zdravi mikrobioti''. Ta se namreč od posameznika do posameznika razlikuje in glede na ostale dejavnike vzpostavi z gostiteljem črevesno homeostazo, ki je ključna za zdravje posameznika. Glavna sestavina hrane, ki bogati črevesni mikrobiom, je prehranska vlaknina, ki je za človeka neprebavljiva. Vedno več raziskav posvečajo tudi vplivu beljakovin in maščob, vendar jasnih zaključkov še ni. V sodobni prehrani ne smemo zanemariti tudi neželenih učinkov antibiotikov in aditivov. Zaradi velike plastičnosti, se je skozi evolucijo črevesni mikrobiom prilagajal spremembam v prehranjevalnih navadah in življenjskemu slogu. Porast v incidenci mnogih sodobnih bolezni lahko povezujemo s spremembami v črevesnem mikrobiomu. Spremembe, kot so prehrana z nizko vsebnostjo vlaknin, namreč vodijo v manjšo bakterijsko pestrost in dizbiozo, ki pa sta velikokrat prisotni pri ljudeh z različnimi boleznimi. Prav zato posvečamo, za vzpostavitev in ohranjanje uravnotežene mikrobiote, vedno večjo pozornost prehrani, vključno s fermentiranimi živili, probiotiki in prebiotiki.[A. Slemič]20192019-09-08 07:45:57Diplomsko delo/naloga109780UDK: 613.2:612.33:579.26VisID: 167610COBISS_ID: 5092728sl