<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Video formati in kodeki</dc:title><dc:creator>Selič,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbas,	Raša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Učakar,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kodek</dc:subject><dc:subject>kompresija</dc:subject><dc:subject>format</dc:subject><dc:subject>video</dc:subject><dc:description>Že od začetka razvoja digitalnega videa leta 1988 se vsako leto razvijajo novi video formati z izboljšano kakovostjo zapisa, manjšo velikostjo datoteke in načinom upodabljanja oz. predvajanja video vsebin. Za objavo na spletu, ogled na različnih mobilnih napravah ali zaslonih večje dimenzijskih televizij je potrebno video vsebine zapisati v različnih formatih. Danes stremimo k temu, da bi bile zajete vsebine videov čim bolj realistične, da kompresijski in interpolacijski mehanizmi formatov ne bi povzročali velikih izgub podatkov med samim zapisovanjem, da zapisi video datotek ne bi bili preveliki. V ta namen se v praksi uporabljajo različni t..i. kodeki, ki urejajo optimalne rezultate. V teoretičnem delu diplomske naloge so opisani osnovni pojmi, kot so formati in kodeki, predstavljene pa so tudi druge vsebine, ki so direktno povezane z zapisovanjem video vsebin. S pomočjo teoretičnega dela so bili postavljeni temelji eksperimentalnemu delu, ki so pomagali ovrednotiti namembnost različne vrste video kodekov, njihove prednosti in slabosti. Namen diplomskega dela je bil na praktičnem primeru ugotoviti, kako pravilno zajeti, urediti in izvoziti video zapis, določiti parametre, na katere je potrebno biti pozoren, da so rezultati čim bolj optimalni. Pri zapisu video vsebine so bile upoštevane različne spremenljivke, kot so npr. število sličic na sekundo (angl. frames per second; krajše fps), način kodiranja v odvisnosti od prepustnosti kanala (angl. bitrate), ločljivost zapisa in druge. Cilj diplomskega dela pa je bil najprej raziskati različne literaturne vire in narediti pregled ter izbor kodekov in formatov, ki bi bili najbolj primerni, jih opisati nato pa uporabiti na praktičnem primeru. Z izvedeno raziskavo smo ugotovili, da je med primerjanimi video kodeki splošno najbolj uporaben kodek H.264/AVC. Ta je ustrezen tako za objave video vsebin na upodobitvenih kanali YouTube in Instagram, čeprav moramo pri slednjem paziti tudi na razmerje formata stranic, ki je omejeno. Ugotovili smo, da smo pri pošiljanju video vsebin najmanj omejeni pri e-pošti.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-07 07:45:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109701</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 69504</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
