<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prašne eksplozije lesnega prahu</dc:title><dc:creator>Grčar,	Timotej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Schnabl,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prašna eksplozija</dc:subject><dc:subject>lesni prah</dc:subject><dc:subject>eksplozijski parametri</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo je namenjeno preučevanju prašnih eksplozij lesnega prahu. Kot vzorec sta bila uporabljena prah bukve ter prah hrasta, ki sta med listavci oziroma drevesi trdega lesa najbolj razširjena po Sloveniji. Za določitev pogojev nastanka prašne eksplozije in njenih posledic se je opravilo več različnih laboratorijskih poizkusov. 
Za določitev oblike delcev prahu je bila izvedena vrstična elektronska mikroskopija (SEM). Vzorcema smo določili porazdelitev velikosti prašnih delcev in termične lastnosti z uporabo termične analize (TG, DTA, DTG ter QMS). Po določitvi lastnosti prahu smo se lotili določanja pogojev potrebnih za nastanek prašne eksplozije. V tem sklopu smo vzorcema določili minimalno vžigno energijo (MVE) ter minimalno vžigno koncentracijo (MEK). V zadnjem delu eksperimentalnega dela diplomskega dela pa smo določili še posledice, do katerih pride v primeru eksplozije vzorcev prahu. Določili smo maksimalen eksplozijski tlak (pmax) ter maksimalno hitrost porasta tlaka (p/t)max). Na koncu smo iz maksimalnega eksplozijskega tlaka izračunali še deflagracijski indeks Kst. Po interpretaciji rezultatov lahko sklepamo, da je parameter z največjim vplivom na verjetnost nastanka ter posledice prašne eksplozije velikost delcev prahu.
Temeljna pravica vsakega delavca je, da mora biti njegovo delo načrtovano ter izpeljano na tako, da ga lahko opravlja varno ter brez negativnih vplivov na njegovo zdravje. Zato je potrebno, da v začetni fazi načrtovanja industrijskih prostorov ter procesov pomislimo na kako lahko izpeljemo operacijo na čim bolj varen način. Tveganje za prašne eksplozije se lahko bistveno zmanjša z ustreznim načrtovanjem delovnih prostorov, odsesovanja, razporeditve delovne opreme po prostoru ter grajenjem varnostne kulture zaposlenih. Za načrtovanje protieksplozijske zaščite pa potrebujemo podatke na osnovi katerih lahko določimo ukrepe s katerimi naredimo delo varno ter profitabilno.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-06 15:45:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109683</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 6461</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1538336707</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
