Ugotavljanje varne priprave živil v domači kuhinjiPirc, Lucija (Avtor) Jevšnik Podlesnik, Mojca (Mentor) Godič Torkar, Karmen (Komentor) potrošnikivarnost živilznanjeravnanjehigienaUvod: Zdravstveno neustrezna živila lahko povzročijo okužbe in/ali zastrupitve, kar pa nima za posledico le zdravstvene težave, ampak tudi stroške zdravstvene oskrbe. Raziskave so pokazale tri dejavnike, ki igrajo ključno vlogo pri preprečevanju okužb in/ali zastrupitev z živili v domačih kuhinjah. To so znanje, odnos in praksa pri ravnanju z živili. Da potrošniki lahko obvladujejo in preprečujejo tveganje za zdravje, morajo v domačem okolju zagotoviti pravilno izvajanje osnovnih higienskih načel, ki so: vzdrževanje higiene, ločevanje živil, zadostna toplotna obdelava živil, shranjevanje živil pri ustrezni temperaturi in uporaba zdravstveno ustrezne vode in surovih (svežih) živil. Namen dela: Ugotoviti znanje potrošnikov pri zagotavljanju varnih živil, ravnanje z izbranimi živili ter odnos do zagotavljanja varnih živil, ugotoviti, kakšno je higiensko stanje v kuhinjah potrošnikov. Metode: Preverjanje znanja potrošnikov smo izvedli z anketnim vprašalnikom, katerega je izpolnilo 380 potrošnikov. Opazovanje potrošnikov pri pripravi izbranih živil smo izvedli z opazovalno listo. Opazovali smo 8 potrošnikov starejših od 65 let in 8 mlajših od 35 let z majhnimi otroki. Higiensko stanje v domačih kuhinjah potrošnikov smo preverjali z odtisnimi lističi in z merjenjem ATP-bioluminiscence. Rezultati: Znanje potrošnikov je na nekaterih področjih pomanjkljivo, najboljše znanje kažejo potrošniki, stari od 36 do 55 let, in ženske. Opazovani potrošniki so v nekaterih primerih pri pripravi živil ravnali nepravilno in so povzročili tveganje za navzkrižno onesnaževanje živil, površin in delovnih pripomočkov. Veliko potrošnikov (97 %) je prepričanih, da znajo varno pripraviti živila ter so prepričani v svoje znanje in pravilno ravnanje pri pripravi živil. Povečanega skupnega števila mikroorganizmov, koliformnih bakterij in bakterije Escherichia coli pri večini opazovanih potrošnikov (n = 12, 75 %) nismo zaznali. Rezultati ATP meritev kažejo, da je več kot polovica vzorcev nesnažnih, kar zahteva boljše čiščenje. Razprava in zaključek: Potrošniki kljub temu, da imajo nekaj znanja na področjih varnosti živil (npr. preprečevanje navzkrižnega onesnaževanja, shranjevanje ostankov živil, uporaba ločenih krp), tega znanja velikokrat ne prenesejo v prakso. Potrošniki bi morali dosledneje skrbeti za osebno higieno, predvsem za večkratno in učinkovitejše umivanje rok. Temeljito in sprotno bi morali čistiti delovne površine, pripomočke, pribor in posodo v kuhinjah. Bolj pozorni bi morali biti na preprečevanje navzkrižnega onesnaževanja, do katerega pride preko površin, ki prihajajo v stik z živili.20192019-09-06 07:46:41Magistrsko delo/naloga109631VisID: 92511COBISS_ID: 5676651sl