<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje stresa, ohranjanje dostojanstva in druge izkušnje pacientov v enoti intenzivnega zdravljenja</dc:title><dc:creator>Nartnik,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Djekić,	Bernarda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>spomini</dc:subject><dc:subject>stresorji</dc:subject><dc:subject>okrnjeno dostojanstvo</dc:subject><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:description>Uvod: Kritično zdravstveno stanje vpliva na celotno osebo, na telo, um in dušo. Psihološki in duševni dejavniki imajo precejšen vpliv na izide zdravljenja pri fizično hudo prizadetih pacientih. Pacienti se v enotah intenzivnega zdravljenja soočajo z raznolikimi stresorji, tesnobo, okrnjenim dostojanstvom in luknjami v spominu. Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom literature raziskati in predstaviti spomine pacientov o doživljanju stresa, okrnjenega dostojanstva in drugih izkušnjah med zdravstveno obravnavo v enotah intenzivnega zdravljenja. Metode dela: Izveden je bil pregled domače in tuje literature, ki je bila pridobljena z iskanjem po vzajemni kataloški bazi podatkov COBISS.SI in s pomočjo spletnega portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, po mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Medline, ScienceDirect in Cochrane Library ter v relevantnih znanstvenih revijah v knjižnici na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. V pregled literature za odgovore na raziskovalna vprašanja je bilo vključenih 11 tujih izvirnih znanstvenih člankov, katerih kakovost smo ocenili glede na hierarhijo dokazov. Rezultati: Največji stresorji za paciente so bolečina, nezmožnost spanja, prisotnost cevk v nosu ali ustih, nezmožnost izpolnjevanja družinskih vlog in finančne skrbi. Pacienti v enoti intenzivnega zdravljenja med obravnavo najpogosteje občutijo nemoč, odvisnost od drugih ljudi in tehnologije, ponižanje ter posledično okrnjeno dostojanstvo. Dejavniki, ki so sprožili krhanje dostojanstva pri pacientih, so bili nezmožnost komunikacije in izražanja potreb ter želja, pomanjkanje zasebnosti in spoštovanja ter obravnavanje pacientov, kot da so stroji. Hospitalizacije v enoti intenzivnega zdravljenja se spominja večina pacientov, največ je neprijetnih, veliko pa tudi prijetnih spominov, nekaj malega zavzemajo nejasni in zamegljeni spomini. Razprava in zaključek: Zagotavljanje psihosocialne podpore in dostojanstvena obravnava pacientov sta ključni nalogi medicinskih sester in predpogoj za uspešno zdravljenje. Pomembno je, da se medicinske sestre zavedajo raznolikosti in količine stresorjev pri kritično bolnih pacientih, nevarnosti okrnitve njihovega dostojanstva in si na splošno prizadevajo za čim prijetnejše izkušnje pacientov v enotah intenzivnega zdravljenja. Za bolj informirane in zadovoljne paciente ter posledično manj psiholoških zapletov po odpustu iz bolnišnice bi bila smiselna predstavitev uporabe in poskusno uvajanje dnevnikov v času intenzivnega zdravljenja tudi v slovensko prakso.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-06 07:46:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109627</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 92509</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5675371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
