Zaščita študentov pred mobingom na delovnem mestuOstojić, Anna Kristina (Avtor) Rajgelj, Barbara (Mentor) mobingštudentsko delopravno varstvoMobing je pojav, ki lahko posameznika spravi v najhujše stanje obupa, saj se nad njim sistematično izvaja psihično nasilje, ki se kaže v različnih pojavnih oblikah. Slovenska zakonodaja mobing ureja na različnih mestih, vsaka od ureditev izhaja iz različne panoge prava. Ker je mobing povezan s številnimi negativnimi posledicami neželenega ravnanja na delovnem mestu ali v zvezi z delom, se sankcije večinoma nanašajo le na osebe v delovnem razmerju. Tako Kazenski zakonik (KZ-1) mobing opredeljuje v poglavju o kaznivih dejanjih zoper delovno razmerje in socialno varnost, kjer kaznivo dejanje šikaniranja opredeljuje kot kaznivo dejanje zoper zaposlenega. Zakon o delovnih razmerjih, ki prav tako nudi pravno varstvo pred mobingom, slednjega nudi le zaposlenim. V nalogi sem raziskovala, ali naša zakonodaja pravno varstvo pred mobingom nudi tistim, ki dela ne opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Osredotočila sem se le na začasno in občasno delo dijakov in študentov, na t. i. študentsko delo. S pomočjo analize obstoječe literature, analize in interpretacije obstoječe zakonske ureditve, kvantitativne in kvalitativne raziskave sem iskala rešitve problema nezaščitenosti študentov pred mobingom. S kvantitativno raziskavo sem potrdila svojo hipotezo, da večina študentov mobinga, ki se nad njimi izvaja, ne prijavi. Ugotovila sem, da je zakonodaja napisana pomanjkljivo, ter da bi mobing nad študenti navsezadnje le moral biti v pristojnosti Inšpektorata RS za delo. Študentsko delo so z novo zakonsko ureditvijo še bolj izenačili z delovnim razmerjem, a vendar pomanjkanje pravic in (ne)zaščitenost pred mobingom za študente ostajata enaka.20192019-09-06 07:46:00Diplomsko delo/naloga109609VisID: 110539COBISS_ID: 36364381sl