<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Frotirne tkanine s povečano elastičnostjo</dc:title><dc:creator>Bratić,	Ana Maria	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak,	Matejka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>frotir</dc:subject><dc:subject>elastičnost</dc:subject><dc:subject>preja PBT/Co</dc:subject><dc:subject>fizikalno-mehanske lastnosti</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu so bile raziskane fizikalno-mehanske lastnosti frotirnih tkanin s povečano elastičnostjo. Frotirne tkanine se ločijo od ostalih tkanin po konstrukciji, saj imajo še dodatno zančno osnovo, ki tvori značilne zanke na eni ali obeh straneh tkanine. Klasičen frotir je izdelan iz bombažne preje in ima kompaktno, neelastično strukturo. V diplomskem delu smo raziskali različne frotirne tkanine s povečano elastičnostjo, ki so imele različne deleže oplaščene bombažne preje s PBT-filamentnim jedrom v smeri votka. Elastičnost frotirnih tkanin se razvije po termični obdelavi vzorcev v vreli vodi zaradi prisotnosti PBT-filamenta. 
V eksperimentalnem delu smo opravili preiskave na šestih frotirnih tkaninah pred obdelavo in po njej v vreli vodi, ko se razvije elastičnost. Analizirali smo osnovne fizikalno-mehanske lastnosti: gostoto osnovnih in votkovnih niti, stkanje in skrčenje, ploščinsko maso, debelino, zračno prepustnost, pretržno trdnost in pretržni raztezek, razpočno trdnost, odpornost proti drgnjenju, vpojnost smo preverili s kapilarnim dvigom. Rezultati preiskav so pokazali, da se je pri vseh vzorcih po pranju ploščinska masa povečala zaradi skrčenja, posledično se je povečala tudi debelina. Zračna prepustnost se je po pranju zmanjšala pri skoraj vseh vzorcih. Pretržna sila v smeri osnove in votka se je po pranju pri večini vzorcev povečala, podobno je bilo tudi s pretržnim raztezkom. Razpočna trdnost oziroma sila, ki je bila potrebna za razpok tkanine, je bila večja po pranju pri skoraj vseh vzorcih. Test kapilarnega dviga je pokazal, da vzorci po pranju navzemajo več tekočine. Pri merjenju odpornosti proti drgnjenju so vzorci po pranju izgubili več mase, njihova površina se je hitreje poškodovala.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-06 07:45:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109591</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 69400</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
