<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ortotična oskrba psa po poškodbi distalnega dela zadnje okončine</dc:title><dc:creator>Cvelbar,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Divjak,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Erjavec,	Vladimira	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>psi</dc:subject><dc:subject>ortoze</dc:subject><dc:subject>anatomija psa</dc:subject><dc:subject>pasje ortoze</dc:subject><dc:subject>pasje opornice</dc:subject><dc:subject>skeletno-mišični sistem psa</dc:subject><dc:subject>pasje okončine</dc:subject><dc:subject>ortopedija za male živali</dc:subject><dc:subject>pasje poškodbe</dc:subject><dc:subject>travma</dc:subject><dc:description>Uvod: O travmatskih oziroma poškodbenih ranah govorimo pri vsaki nasilni prekinitvi celovitosti kože, sluznice ali podkožnih tkiv. Poškodovano okončino pri psu lahko oskrbimo z ortozo. Ortoze so medicinski pripomočki, ki se namestijo na telo, njihov namen pa je podpora, uravnava, spreminjanje položaja, imobiliziranje, preprečevanje in popravljanje deformacij, pomoč oslabelim mišicam ter izboljšanje funkcije. Namen: Namen diplomskega dela je bila ortotična oskrba psa po poškodbi distalnega dela zadnje okončine. Pes poškodovane okončine ni obremenjeval. Z aplikacijo ortoze smo psu omogočili učinkovito hojo in preprečili nadaljnje deformacije distalnega dela zadnje okončine. Metode dela: Diplomsko delo smo napisali na osnovi pregleda strokovne literature, ki je zajemalo postopke izdelave ortoze, po katerih smo izdelali ortozo. K postopku izdelave ortoze je spadala meritev okončine, odvzem mere z mavčenjem, izdelava modela, obdelava modela, izdelava ortoze, preizkus ortoze, končna izdelava in prevzem. Funkcionalnost ortoze smo preverili s prikazom obsežnosti poškodbe, goniometrijo, meritvijo obsega uda, funkcionalno analizo obremenitve, ocenami šepanja, z metodo dveh tehtnic in vprašalnikom. Rezultati: ortozo smo začeli uvajati postopno, prvi teden po 15 minut dnevno, potem pa skozi cel dan. Po enem mesecu uporabe ortoze je pes začel hoditi tekoče, z metodo dveh tehtnic smo ugotovili, da zadnja uda obremenjuje enakomerno, stopnja šepanja pa se je iz ocene 3 izboljšala na 0, kar pomeni da hodi normalno brez šepanja. Stegenska mišica kljub uporabi ortoze ni atrofirala, ortoza pa je uspešno razbremenila distalni del uda, da se je le-ta začel hitreje celiti. Razprava in zaključek: z izdelavo ortoze smo želeli doseči zastavljene cilje, kar nam je na podlagi rezultatov uspelo. Glede na rezultate lahko zaključimo, da je pri živalih tako kot pri ljudeh določene poškodbe okončin možno oskrbeti z ortozami.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-06 07:16:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109579</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 92472</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5677163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
