<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Življenjski svet uporabnikov, ki jim je bila v obdobju otroštva ali mladostništva postavljena psihiatrična diagnoza</dc:title><dc:creator>Kričej,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zaviršek,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>težave v duševnem zdravju</dc:subject><dc:subject>otroci in mladostniki</dc:subject><dc:subject>socialno delo na področju duševnega zdravja</dc:subject><dc:subject>spolno nasilje in duševne stiske</dc:subject><dc:subject>varovalni dejavniki</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu predstavljam življenjski svet uporabnikov, ki jim je bila v otroštvu ali mladostništvu postavljena psihiatrična diagnoza. V raziskavi sem se osredotočila na socialni kontekst oseb pred postavitvijo diagnoze, samo diagnosticiranje, socialni kontekst osebe po postavitvi diagnoze in vlogo socialnega dela v celotnem procesu pomoči. Zanimalo me je, kakšno je bilo življenje oseb pred postavitvijo diagnoze, kateri so bili varovalni in kateri dejavniki tveganja v njihovem življenju, kako je potekal proces pomoči in samega diagnosticiranje ter kakšne spremembe v njihovem življenju je prinesla diagnoza. Zanimalo me je tudi njihovo mnenje in opažanja. Glede vloge socialnega dela v njihovi obravnavi pa so me zanimale njihove izkušnje in pričakovanja od socialnega dela. Na podlagi rezultatov ugotavljam, da so bile osebe kot otroci izpostavljeni številnim dejavnikom tveganja. Vloga socialnega dela v procesu pomoči je bila majhna in predvsem neizkoriščena. Osebe so bile zaradi psihiatrične diagnoze podvržene stigmi, vendar kljub temu menijo, da diagnoza ni vplivala na njihov socialno ekonomski status.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-04 08:35:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109498</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 28245</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
