Primerjava učinkovitosti servisa in testov stiska pesti mladih teniških igralcevHajd, Rok (Avtor) Filipčič, Aleš (Mentor) servisučinkovitostprijemmišicedinamometrijautrujenostCilj raziskave je bil ugotoviti, ali prihaja do povezanosti med maksimalnim stiskom pesti, hitrostjo zapestja in učinkovitostjo servisa, ki je bila merjena v hitrosti, uspešnosti in natančnosti zadevanja žogice v servisno polje. Drugi cilj raziskave je bil z dvema različnima protokoloma meritev, ki se med seboj razlikujeta po številu zaporednih servisov znotraj posameznega intervala (9x10 servisov in 3x30 servisov), spremljati pojav utrujenosti in ugotoviti morebitne razlike med njima v jakosti stiska pesti, hitrosti zapestja in učinkovitosti servisa. Vzorec merjencev so predstavljali štirje študenti Fakultete za šport, ki usmerjajo tenis. Vsi so aktivno vključeni v trenažni proces in imajo tekmovalne izkušnje. Podatke za jakost stiska pesti smo pridobili z ročnim dinamometrom. Podatke o hitrosti zapestja smo pridobili z napravo Armbeep. Podatke o hitrosti servisa smo pridobili z radarskim merilnikom hitrosti. Uspešen servis je predstavljal zadetek žogice v desno servisno polje. Natančen servis je predstavljal zadetek žogice v tarčo dimenzij 2 x 1 m v desnem servisnem polju. Ugotovili smo, da med stiskom pesti in ostalimi spremenljivkami ne prihaja do statistično značilnih povezav v obeh protokolih meritev. Med dvema različnima protokoloma prav tako nismo našli statistično značilnih razlik med hitrostjo zapestja, jakostjo stiska pesti in učinkovitostjo servisa. Zanimiv je podatek, da so bile vse povprečne vrednosti spremenljivk višje v protokolu 3 x 30. Pričakovali bi ravno obratno, saj naj bi bil protokol 3 x 30 zaradi večje količine zaporednih servisov znotraj posamezne serije bolj obremenjujoč, kar bi se odražalo v večji utrujenosti testiranih igralcev. Zaključimo lahko, da obremenitev pri izvedenih protokolih meritev ne vpliva na utrujenost merjencev. Glavna pomanjkljivost študije je majhen vzorec merjencev, zato ugotovitev nikakor ne gre posploševati. V nadaljnjih raziskavah bi bilo treba povečati število merjencev in oblikovati bolj dovršene obremenitvene teste z večjim številom ponovitev. Meritve bi lahko izvedli tudi v igralnih okoliščinah, kar bi po našem mnenju v veliki meri vplivalo na avtentičnost rezultatov in ugotovitev.20192019-09-04 07:20:09Magistrsko delo/naloga109474VisID: 25636COBISS_ID: 5587633sl