<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>POSTOPKI IN ANALIZA PREDNOSTI TER SLABOSTI INTERNACIONALIZACIJE VISOKEGA ŠOLSTVA</dc:title><dc:creator>GRUBIČ,	JANJA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Polonca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>internacionalizacija</dc:subject><dc:subject>visoko šolstvo</dc:subject><dc:subject>mobilnost</dc:subject><dc:subject>postopek vpisa tujih študentov</dc:subject><dc:subject>administrativne ovire</dc:subject><dc:subject>smiselna raba ZUP</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Finska</dc:subject><dc:description>Predmet magistrskega dela se nanaša na analizo stanja internacionalizacije visokega šolstva v Sloveniji in postopke vpisa tujih študentov oziroma procesne ovire pri vpisovanju tujcev iz tretjih držav (npr. vpisni roki, presoja dokazil ali (ne)sodelovanje med organi). Ključne ugotovitve na podlagi kvantitativnih metod, kjer sem analizirala javne statistične podatke, in kvalitativnih metod z analizo zakonodaje in s polstrukturiranimi intervjuji, so, da obstaja dokaj velika nekompatibilnost postopkov med univerzami, Ministrstvom za zunanje zadeve v povezavi z upravnimi enotami ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in pri pridobivanju dovoljenj za začasno prebivanje v času študija pri tujcih iz tretjih držav. Opravljena je bila tudi mednarodna primerjava s Finsko, ki kaže visoko ciljno usmerjenost v internacionalizacijo in je enako kot Slovenija članica EU.
Skozi raziskavo so bile potrjene podane izhodiščne hipoteze. Internacionalizacija za vse deležnike prinaša koristi. Toda rokovnik vpisnih opravil šolskega ministrstva in univerz, npr. Univerze v Mariboru, ni prilagojen tujcem iz tretjih držav. Tudi domet smiselne rabe Zakona o splošnem upravnem postopku v visokem šolstvu ni jasen. Posledica teh pojavov so predolgi postopki in dejanski prihod študentov v Slovenijo šele sredi študijskega obdobja, kar otežuje konkurenčnost slovenskih univerz. Normativni okvir vpisa tujih študentov in še bolj njegovo (ne)izvajanje pri nas tako nista povsem usklajena s cilji internacionalizacije visokega šolstva, kar potrjuje tudi bolj učinkovit sistem istovrstnih postopkov na Finskem. Rezultati magistrskega dela pa so prikazali pozitivne zglede in smeri razvoja, s katerimi bi lahko Slovenija v bodoče regulirala in izvajala vpise tujcev iz tretjih držav.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-03 13:00:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109452</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 15944</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
