<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kiralna ločba in izolacija posameznih enantiomerov izbranih zaviralcev InhA</dc:title><dc:creator>Jalšovec,	Antonija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Frlan,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajk,	Stane	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tuberkuloza</dc:subject><dc:subject>kiralna ločba</dc:subject><dc:subject>racemat</dc:subject><dc:subject>enantiomer</dc:subject><dc:description>Tuberkuloza je kronična nalezljiva bolezen. Povzroča jo bakterija Mycobacterium tuberculosis. S tuberkulozo, večinoma z latentno obliko, je okuženega približno ? svetovnega prebivalstva od katerih je letno 10 milijonov novih primerov. Težava je  predvsem v  bakterijski rezistenci, kar vodi do velikega zdravstvenega problema. Izoniazid je učinkovina 1. izbora pri tuberkulozi, ki ima v visokih koncentracijah baktericidno delovanje. Učinkuje tako, da zavira biosintezo encima 2-trans-enoil ACP reduktaze (InhA), in s tem prepreči sintezo mikolnih kislin v bakterijski celični steni ter smrt bakterij. Odpornost sevov M. tuberculosis izhaja iz  mutacije gena katG, ki pretvori izoniazid v aktivno učinkovino. V magistrski nalogi smo s HPLC sistemom opremljenim s kolono s kiralnim selektorjem razvili metodo za kiralno ločbo racematov izbranih zaviralcev InhA. Encimi kot tarče učinkovin imajo sposobnost kiralnega prepoznavanja. S pomočjo kiralne kromatografije smo želeli ločiti zmes racematov izbranih zaviralcev InhA (v našem primeru spojine PZZ-24  in PAS-17) z namenom pridobitve optično čistih enantiomerov. Ti imajo namreč pogosto različne biološke učinke, zato pa je smiselno posamezna enantiomera ločiti in testirati vsakega posebej. 
        Metodo smo naprej razvijali na analitski koloni s tehniko normalnofazne kromatografije in z uporabo mobilnih faz, sestavljenih iz zmesi različnih topil. Rezultate smo ovrednotili in izbrali metodo z najbolj ustrezno ločbo. To smo prenesli na semi-preparativno kolono, kjer smo jo nadalje optimizirali. Spojine PZZ-24 nismo uspeli ločiti, ločba se je sicer nakazovala, a nismo uspeli ločiti vrhov na bazni liniji, kljub uporabi različnih kombinacij mobilnih faz. Nasprotno smo spojino PAS-17 uspeli zadovoljivo ločiti na analitski kakor tudi na semi-preparativni koloni. Na koncu smo zbrali frakcije s posameznim enantiomerom in jih uparili ter raztopili v DMSO. S pomočjo reverznofazne kromatografije smo pripravili umeritveno krivuljo standardom spojine PAS-17 in nato določili koncentracijo spojine PAS-17 v DMSO raztopini. S tehtanjem izoliranih enantiomerov bi zaradi malih mas (okoli 4 mg) namreč naredili večjo napako. Zaradi male količine izoliranega enantiomera meritev optične sučnosti nismo izvedli. Smo pa izračunali enantiomerni presežek izoliranim frakcijam posameznega enantiomera</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-03 08:35:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109438</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 69114</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
