<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zadovoljstvo starejših ljudi z obiskovanjem dnevnega centra Doma ob Savinji Celje</dc:title><dc:creator>Kavčič,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mesec,	Bojana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Starost</dc:subject><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:subject>dnevno varstvo</dc:subject><dc:subject>stari ljudje</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject>potrebe</dc:subject><dc:subject>aktivnosti.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu pišem o zadovoljstvu uporabnikov z obiskovanjem dnevnega centra Doma ob Savinji Celje. Dnevni centri v Sloveniji predstavljajo eno izmed rešitev za dnevno varstvo starejših, vendar je izjemnega pomena, da se ves čas izpopolnjujejo in sledijo vedno bolj kompleksnim potrebam in željam starejših ljudi. 
Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh glavnih delov; prvi del je teoretični, drugi je empirični. V teoretičnem delu magistrskega dela sem najprej na kratko predstavila starost, proces staranja in področje staranja v Sloveniji. V nadaljevanju sem opisala temeljne potrebe starejših ljudi ter njihovo samopodobo in preživljanje prostega časa. Pomemben del magistrske naloge sem namenila predstavitvi storitev socialnega varstva za stare in opisu dnevnega varstva starejših ljudi, tako na splošno kot tudi pri nas v Sloveniji. Predstavila sem tudi dnevni center Doma ob Savinji Celje. V nadaljevanju sem opredelila tudi področje socialnega dela s starimi ljudmi in znotraj tega opisala temeljne spretnosti in veščine pri socialnem delu s starimi. Na koncu pa sem pozornost namenila tudi pomembnosti medgeneracijskega sožitja in solidarnosti na področju oskrbe starejših.
Drugi del magistrskega dela temelji na kvantitativni raziskavi, kjer sem s pomočjo anketnega vprašalnika pri uporabnikih želela raziskati predvsem zadovoljstvo s storitvami in aktivnostmi dnevnega centra in kaj v dnevnem centru pogrešajo. Želela sem ugotoviti, ali med obiskovalci obstaja želja po prisotnosti socialnega delavca v dnevnem centru in ali jim obiskovanje dnevnega centra omogoča daljše bivanje v njihovem domačem okolju. S pomočjo analize in obdelave pridobljenih podatkov sem preverila tudi moje štiri hipoteze, od katerih sem eno potrdila, tri pa ovrgla.
Pri navedbi predlogov na koncu magistrskega dela sem se osredotočila predvsem na to, kako bi se lahko dnevni center v čim večji meri prilagodil specifičnim potrebam in željam vseh uporabnikov, katere prednosti bi lahko prinesel dodaten kader zaposlenih ter kako pomembno je delo na informiranju javnosti o obstoju in vseh ugodnostih dnevnega centra za starejše in njihove svojce. 
Na podlagi rezultatov raziskave sem ugotovila, da sta najpogostejša razloga za obiskovanje dnevnega centra pritisk s strani svojcev in osamljenost starejših ljudi, za možnost obiskovanja dnevnega varstva pa starejši večinoma izvedo s strani svojcev. Uporabniki dnevnega centra so najbolj zadovoljni z delovno terapijo in fizioterapijo, najmanj pa z bralnim krožkom in glasbeno urico. Izrazili so željo po več aktivnostih, predvsem po več rekreacije (več sprehodov, ples), in novih vrstah aktivnosti (šivanje, risanje). Kljub temu pa med obiskovalci moškega in ženskega spola ne obstajajo statistično pomembne razlike v želji po več aktivnostih. Ugotovila sem, da ima večina uporabnikov željo po prisotnosti socialnega delavca v dnevnem centru, kar pa ni povezano s tem, kako pogosto imajo konflikte s svojci. Starejši, ki živijo sami, so tudi bolj zadovoljni z aktivnostmi v dnevnem centru. Pravijo, da je bil morebiten strah pred obiskovanjem dnevnega centra odveč in da jim obiskovanje omogoča daljše bivanje v njihovem domačem okolju.
&amp;#8195;</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-03 08:35:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109435</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 28178</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
